Kakšni tipi ljudi so samski?
spider, prov gnete se jih res ne, ampak nekaj jih pa je še. Sej nisem rekla, da vidva v to skupino pašeta. Za druge ne vem, vem pa da jaz ne želim doma “met” copate. Pa sej se itak ne razumemo, vsak po svoje zastopi kar mu drugi pove.
Tisto bluzenje o tem, kaj ženske okoli 30ih želimo od zveze mi je res mimo, kot da smo vse neke čustvene razvaline in nam je samo to važno. Mi je pa čudno, da moški v letih razvoja, kariere, boja za preživetje,… razmišlja, da je to kar ima čisto vredu, tudi če bo tako do konca življenja. In s tem mislim samo to kar sm napisala in popolnoma nič drugega, pol pa če to paše pod to temo ali pa ne.
Ne razumem te fame okoli vezanih …. jaz Matkičev post čist lepo razumem, da živi tako kot si je postlal, ima vse, kar rabi (ljudje smo si pač različni in če eno babše misli, da si 99% žensk želi otroka, to še ni nujno res 🙂 ), če bi ga karkoli zmotlo, bi to verjetno do zdaj že spremenil.
Koliko ljudje se dejansko lahko POHVALI da živi zadovoljno in v polnosti, v stiku s samim seboj in jim ni vsakodnevni trip nenehno jamranje čez lajf in vse ostale?
Sicer pa to, kar mi mislimo, nič ne vpliva na njegov način in njegovo dojemanje svojega sveta. Če se mi tle repenčimo in mu ne verjamemo, on ni zaradi tega nič manj srečen. Če je pameten, si tega ne dovoli.
Peace, ppl.
Najvecji uspeh v zivljenju.je ziveti srecno zivljenje. Zal pa dovolj dobro poznam le enega za katerega si upam trditi, da zares tako zivi. Je nakljucje, da zivi precej drugace od vecine? Namrec, vse prevec ljudi se zene za nekimi ideali, ki imajo bore malo skupnega s sreco. Lahko imas zensk kot plevela, ali pa le eno, ce ti tako bolj pase, in denarja kot slame, pa ne bos srecen. Res pa, da raziskave kazejo, da bo vecina brez enega in drugega, nesrecna. 🙂
Stvar je v tem, da feminizirana družba težko sprejema moško emancipacijo, ki je na pohodu. Moški postajajo vedno bolj osveščeni. Če jim je že bila odvzeta zgodovinska vloga pater familiasa v pravi izvedbi, vedo, da imajo tudi oni, kot ženske, pravico do svoje emancipacije. Na pohodu je trend vedno več dolgotrajnih uradnih samcev. Karieristov, športnikov, maminih sinčkov, ali pač enostavno streznjencev, ki so nehali verjeti v pravljice iz hollywoodskih filmov.
Vse te skupine so znanilci nove dobe, kar se moškosti tiče, vsak na svoj način.
Eni si v štartu to priznajo, drugi pa na poti do tega spoznanja naredijo še kakšnega otroka in končajo kakšno resno zvezo. Od kod pa mislite, toliko ločitev?
Mimogrede, ni to ironično, bolj ženske navijate za resne zveze, več je ločitev? Dolgoročno jih bo še več.
Ženske so zadnja desetletja preko feminističnih društev ponosno sporočale, da v bistvu ne rabijo moških in da jih rabijo samo, ko/če se za njih odločijo. Zdaj je šok, ko se moška populacija sicer zapoznelo odziva na to z moško emancipacijo.
Moška emancipacija je rezultat oz. vsota različnih dejavnikov. Prvič tega, da je večina ekonomske moči še vedno v rokah moških. Drugič, želje po poligamiji. Tretjič, heh, kakorkoli, tudi lenobe in nepripravljenosti na kompromise. Četrtič, spoznanja, kako lagodno je lahko samsko življenje in da si ga ni nobene potrebe komplicirati z resno zvezo.
Mislim, da se bo na dolgi rok moška emancipacija končala tako, da bodo v resno zvezo, kot jih poznamo sedaj, pripravljeni iti samo še zelo obupani samci, ali pa zelo preračunljivi samci. Ali pa bo potrebna posebna pogodba o ekonomski skupnosti. Ali pa bodo v zvezo še vedno šli zaradi reprodukcije, nato se pa ločili po vnaprej dogovorjenih pogojih.
Torej bomo namesto neke pravljjice ali risanke, bili priča nadaljevanju v smislu akcijskega filma. 🙂
Jaz vseeno mislim, da ni naš največji cilj to, da se borimo za pravice in za svojo moškost. Ker potem res težko ali pa skoraj nemogoče ustvariš neko harmonično vezo z žensko, če v njej vidiš nekoga, ki ga je treba premagati, uničiti ali pa izkoristiti kot nek seksualni objekt.
Ločitve in težave v odnosih izhajajo iz pomanjkanja moralnih vrednot, materialističnega pogleda na svet in favoriziranja lastnih želja, kot vir čutnega zadovoljstva.
Če pogledaš na splošno, smo kot družba vedno bolj razcepljeni in razdeljeni.
Se strinjam. tudi sam sem že večkrat tako razmišljal in prišel do podobnih zaključkov.
Vendar bo to pomenilo, da se je človek le še poglobil v samo moralno krizo. In bo to še zdaleč od tistega, kar si resnično želimo.
@Matkic, bo prišel čas, ko tudi ti ne boš več zanimiv ženskam, ki ti omogočajo uresničevanje tvojih želja:
– seks
– smeh
– svobodo
– prosti čas
Mogoče boš takrat že v letih, še nekaj let do pokoja in iskal boš 30-letnico, ki si želi:
– toplino
– varnost
– sočutje
– pogovor
– druženje
– ”družino” ?
– povezanost
– itd itd itd
Že zato, da se tit bo takrat lahko uresničila vsaj tista prva želja: seks.
Drugače pa sem tudi sama ena od teh razvpitih 30-letnic in samska. Kakšen tip človeka sem torej? 🙂
A niso vsi ljudje vsaj enkrat v življenju samski? Ali ni na svetu več tipov ljudi?
Jaz danes sem samska. Pred 4 meseci nisem bila, čez 4 mesece morda spet ne bom več. Mogoče bo pa takrat samski kdo, ki se zdaj zgraža nad samskimi 30-letnicami.
Kaj ti ne opaziš, kaj se že dogaja v Evropi, kdo jo naseljuje in kdo so perspektivni narodi in priseljenci v Evropo in tudi k nam ?
Evropa, s temi ugodnimi prostori, pa tudi Slovenija je le naš “začasni slovanski dom” in nikoli ni bila samo od “enega lastnika”.
Danes smo tukaj Slovani, zgoraj Germani, levo Romani, s svojo kulturo in sposobnostjo, med njimi Spiderji, ……
….jutri bodo tudi ljudje, recimo Albanci, Turki, Arabci, Kitajci….
Te razumem, pač živiš po nekih svojih prepričanjih na najboljši možen način, kar si ga lahko zamisliš. Mogoče boš pa že čez 5 ali pa 10 let drugače gledal na življenje z novimi izkušnjami. Mogoče se bo tvoja prijateljica poparčkala in ti povedala, da je končno našla tisto kar je iskala in potem se boš morda začel spraševat nove stvari. Do takrat pa kar lep uživaj. Nisem nikoli rekel, da ti karkoli manjka. Kaj pa jaz vem za druge. Jaz samo debatiram. :))
No, bodi malo pošten pri označevanju enih in drugih. Kdo je bolj preračunljiv oziroma obupan, nekdo, ki se odloči za lagodno življenje ali nekdo, ki se odloči za odgovorno življenje?
Ni čudno, da se toliko žensk pritožuje, da ni normalni samskih moških. Če je večina moških takih kot Matkič, potem me to niti malo ne čudi.
Kaj bi moralo pasti na glavo ženski, da bi se zapletla s tipčkom, ki je Matkič?
Verjamem, da je dosti takih tipov kot je on. Samo on ima vsaj srečo, da bo dobil vse k riti prinešeno, recimo stanovanje zastonj pa vikend pa tako naprej… večina tipčkov živi tako kot Matkič, samo jim, noben ne šenka stanovanja zato pa potem pecajo ženske, ki imajo stanovanje, da bi jih katera k sebi vzela.
Upam, da niso vsi samski taki kot Matkič, ker potem bo še veliko veliko več samskih žensk.
Se strinjam. Takih ljudi je resnično resnično malo. Nekako pa mi je tudi bolj logično, da bo tak človek ali v vezi, ki jo res želi, v kateri se uresničuje, ali pa samski, ker si je to izbral. Biti samski zaradi svoje izbire in srečen je sicer možno, ampak izjemno redko. Ne sme ta odločitev biti odsev nekih preteklih strahov in razočaranj. In laganja samemu sebi, da je tako bolje. Če ne nekdo ne zmore biti iskren do drugih, bi vsaj do sebe moral biti.Samo iskrenost do sebe pa pomeni spremembe v življenju. In seveda tveganje.
Dokler se bodo samo pritoževale, bo tudi pri tem ostalo. Tudi one morajo opraviti svojo nalogo tako kot je treba in to aktivno, če želijo nekoga obdržati ob sebi. Sicer niso kaj dost drugačne od teh ležernega življenja željnih fantov. Nekatere mislijo, da bodo tipa obdržale, če ustrežejo vsem njegovim željam, gredo prehitro v posteljo z njim in tako seveda fant postane domišljav, da se mu ni potrebno kaj preveč potrudit, da mu ona pokloni tisto mero “pozornosti”, ki si je želi.
Fantje si prav tako želijo resne zveze, le na pravo morajo naletet. Pravih pa nikoli ravno ne mrgoli okrog nas, vseeno pa je potrebno dat vso od sebe, ko se pojavi priložnost. Samo nekateri so to narobe razlagajo. “vse od sebe” in potem imamo, kar imamo. :))
Se strinjam. Takih ljudi je resnično resnično malo. Nekako pa mi je tudi bolj logično, da bo tak človek ali v vezi, ki jo res želi, v kateri se uresničuje, ali pa samski, ker si je to izbral. Biti samski zaradi svoje izbire in srečen je sicer možno, ampak izjemno redko. Ne sme ta odločitev biti odsev nekih preteklih strahov in razočaranj. In laganja samemu sebi, da je tako bolje. Če ne nekdo ne zmore biti iskren do drugih, bi vsaj do sebe moral biti.Samo iskrenost do sebe pa pomeni spremembe v življenju. In seveda tveganje.[/quote]
Naša prepričanja so nastala v odnosih in le skozi odnose se lahko spremenijo. Zato sami odnosi predstavljajo za nas grožnjo in hkrati priložnost.
Iskrenost s sabo prinaša odgovornost. Odgovornost, da si priznamo, da si sami krojimo svojo usodo in da so naši odnosi le naše zrcalo v katerih se ukvarjamo sami s sabo.
Sebi lažemo, ker se težko soočimo z nekim delom sebe. Zato raje obtožujemo in si lažemo, kot pa si priznamo, da se skozi odnose zrcali tudi tisti del, ki ga pri sebi nočemo videti.
Vsi imamo svojo senco, problem je le, da se je sramujemo.
Res je. Ranjeni smo bili v odnosih in tudi samo v odnosu lahko res ozdravimo. Iskrenost je težka, ker to pomeni se soočiti s svojo bolečino, preteklostjo, strahovi, sramom… pa še tveganje vključuje, ker gremo proti nečemu novemu, česar ne poznamo. Človek je pa bitje navad, enih ustaljenih vzorcev, ki so nas nekoč varovali, četudi so danes lahko popolnoma odveč in nefunkcionalni.
Če pa želiš rasti, je potrebno izbrati to težjo pot…
Uf, si se pa razkuril.
Moj komentar ti je pa prišel do živega, le zakaj :)?
Si tudi ti sovražnik žensk tako kot Matkič?
Daj ne nabijaj no! Si prav zlajnana že s tem jamranjem! Pust človeka da diha kot mu paše, nihče te ne sil da bod s takim človekom. Ti kar pij kri komu drugemu, se vidi, da za svoj srečni obstoj nujno rabiš “partnerja”.[/quote]
Kaj so se pa tebi tako ženske zamerile?
Cele romane pišeš pa vedno tako sovražno nastrojen od žensk. Kako se ti da?
Saj pa je jasno zakaj te nobena noče.
No ko boš prišel gor da INTELIGENCA ==/== IZOBRAZBA (stopnja) potem boš doumel da je na tone žensk diplomiranih ki nimajo BLAGE POJME o obči razgledanosti.
Do takrat se s tabo sploh nimam kaj za pogovarjat in dalje uživaj ob svoji DRAGI ki je verjetno brihtna kot ostale pridne študentke SKROMNE (kao, razen če preživi z 500 evri na mesec potem vzamem to o skromnosti nazaj)
Kdo izgubi več če je meni tak všeč njej pa ni (ker predpostavljamo da jamra na MONu kje so samski in kao normalni tipi)
KDO JE ZDAJ TU NA izgubi mi razloži
Jaz si želim:
– seks
– smeh
– svobodo
– prosti čas
Povprečna ženska okrog 30tih si (v oziru na medsebojne odnose drugo bomo zanemarli) želi:
– toplino
– varnost
– sočutje
– pogovor
– druženje
– ”družino” ?
– povezanost
– itd itd itd
Jaz (in Spider in še kdo) imamo z LJUBICO VSE KAR SMO SI VEDNO ŽELELI, samska 3x letnica pa nima NIČ od tega kar si (v zvezi medsebojnih odnosov) želi.
Ampak se pa GLADKO strinjam s tabo Marko glede teze oz razmišljanja da
”Če je človek zadovoljen, je logično, da nima potrebe po nekih spremembah ali razmišljanju o sebi. ”
Ampak ravno tu je tisti IRONIČEN problem pri ženskah današnje dobe… če greva po delih tvoje teze (ki je enaka moji)
Če je človek zadovoljen, (ženska ki išče za njene pojme normalnega moškega oz partnerja potem NI ZADOVOLJNA kajne?)
je logično, (ženskam ni marsikaj LOGIČNO!)
da nima potrebe po nekih spremembah (ženska želi normalnega moškega ki ga ni, AMPAK spremenila pa se ona nebo??? al kak zdaj to zakaj dvojna merila?)
ali razmišljanju o sebi. (tu odpove večino žensk zaradi inteligence)
– obesil? dal sem PRIMER, če veš sploh kaj to je ???
– Dosti današnjih 25-30 letnic JE NJEJ PODOBNIH
– Vem da so taki tudi na moški ampak jaz govorim za ženske to da je na moški strani nekdo ali nekaj takšnih NI OPRAVIČILO za ženske
– Kaj je z njo narobe? To da nebi imela moškega brez službe in avta medtem ko ONA SAMA nima ne enega ne drugega (študentsko delo NI SLUŽBA) a se ti ne zdi to nefer, pričakovat od partnerja TOLIKO več … drugo je če rečeš 1 stvar ampak it v superlative pretiravanja in previsokega merjenja pa je malo višek irogance in samovšečnosti (pa da bi vsaj bla vizualno res top ženska)
– Jaz sem zaposlen, imam plačo ki sem si jo prostovoljno znižal za 10%!!! in sem zdaj praktično na minimalcu (par evrov preko), ampak tudi če IZGUBIM službo sem si pri svojih 27tih letih (imam višjo šolo) prihranil TOLIKO denarja da lahko 1 leto sedim in žvižgam pa mi nebo (za moje majhne potrebe) zmanjkalo denarja ki sem si ga PRIHRANIL nekaj pa so mi ga podarili (rojstni dan, diploma, itd) nimam avta, in čez ene X let bom imel LASTNO (prepisano od babice) stanovanje (ko bo pač škla v DOM ZA OSTARELE ker nebo več mogla skrbet sama zase)
Plačujem del stroškov staršem (morda par 10 evrov manj kot porabim) dostikrat kartam v gostilnah, igram računalniške igre, igram s prijatelji košarko celo poletje, občasno kolesarim, imam ene 7-8 kil NAD idealno težo za svojo višino, tu pa tam se tudi obrijem po obrazu, če se mi pa da pa skočim še za 3 dni na morje (na leto), zmes gledam vsak vikend NOGOMETNE tekme (včasih tudi cel dan) in naredim VSA težja opravila na našem vikendu (da staršem ni treba), včasih grem tudi ven in kaj spijem z svojimi prijatli iz osnovne ali srednje šole (ja prav si prebral), včasih igramo kakšen poker ali tarok in se ga zraven še napijemo
No zraven vsega tega, pa imam še gospodično ki pride k meni dopoldne ko sem sam doma (popoldan dela) in se imava ZELO ZELO fajn, in ja včasih tudi prespi po par dni (da je še bolj kot ZELO ZELO fajn ;)) ko so starši na morju (živim v stanovanju)
Torej Marko pametni, povej mi KAJ mi manjka? Jaz mam VSE kar si pravi moški globoko v sebi želi, pa če priznaš ali ne…
Kaj je lepšega kot življenje kjer nimaš praktično NOBENE hude dolžnosti, kjer te NOBEN ne matretira, kjer se ga lahko včasih tudi napiješ pa ti nebo drug dan noben gnjavo (ja niti v službi), kjer dobiš plačo redno VEDNO 18tega v mesecu, kjer si obkrožen z prijatelji in znanci med rekreacijo bodisi na igrišču bodisi v gostilni (dvigovanje literskih piv je kar utrujajoče hehe) ali ob kartanju, in ja kjer nenazadnje dobiš seks vsaj 3x na teden (povprečno gledano za celo leto od oka)
Kaj mi še manjka?, jaz podpišem tak lajf od danes pa do konca (ko nebom več mogo skrbet za sebe pa upam da se me bo kdo usmilo pa me vstrelo če se nebom mogo sam, ali če nebom se mogo zastrupit 😛
nisem egoist, sem samo človek ki želi da bo lahko, ko bo star 50 ali več reko
” Evo vidiš ni mi žal, vedno sem delal kot sem mislil da je prav in vedno sem užival KOLKO je le šlo, ne da bi drugi trpeli”
In če bo tole lahko rekel ko bom star in preden bom umrl potem sem živel dobro življenje in do polnosti (kot bi ga moral vsak)[/quote]
Zakaj že? A ne izberemo veze zato, ker nam je lepše kot biti sami? Zakaj it v nek kompliciran odnos, “rastit”, se mučit, zato da kaj prideš do nekih spoznanj? Kje je tu užitek, sprostitev, smeh, povezanost, če nenehno nekaj gradimo in se kompromisiramo s partnerjem? A sploh obstaja veza, kjer ni nekih mučnih scen, ampak se znata spoštljivo in v mirnem tonu pogovorit? Kjer si ne skačeta v besedo, kjer se ne povozita z mnenji, kjer ne reagirata obrambno…?
Spoštljivost mora itak vedno biti, brez tega ni nič. Ne glede na to, karkoli se dogaja. Mirni ton ja, če ni ciničen in obremben. Skakanje v besedo ne bo dobro, ker se ne slišita.
V vsaki vezi bodo problemi, o tem sem govorila- takrat pride do matranja, da vztrajaš, da ne zbežiš (v svoj svet, s kom drugim) ali pa da se ne začneš prepirati na tak način. Če pa ni spoštovanja, to je pa druga zadeva…
Matranje? Se ne dajo stvari lepo pomenit? In kaj če se trudi bit spoštjiv samo en, drugi pa zaradi “izkušenj, preteklosti, ker se ne morem spremenit v eni noči” trajba svojo nespoštovanje, se preveč razburi, na koncu pa prida, da zato ni odgovoril na določeno vpr, ker ne mara komande. Kako dolgo vztrajat, preden pobereš pila in kopita brez slabe vesti?
Zakaj že? A ne izberemo veze zato, ker nam je lepše kot biti sami? Zakaj it v nek kompliciran odnos, “rastit”, se mučit, zato da kaj prideš do nekih spoznanj? Kje je tu užitek, sprostitev, smeh, povezanost, če nenehno nekaj gradimo in se kompromisiramo s partnerjem? A sploh obstaja veza, kjer ni nekih mučnih scen, ampak se znata spoštljivo in v mirnem tonu pogovorit? Kjer si ne skačeta v besedo, kjer se ne povozita z mnenji, kjer ne reagirata obrambno…?[/quote]
Dva se morata tega nekje naučit, vsaj enkrat. Včasih pa je tudi treba večkrat, če se ne česa ne naučimo takrat, ko smo imeli priložnost.
Matranje? Se ne dajo stvari lepo pomenit? In kaj če se trudi bit spoštjiv samo en, drugi pa zaradi “izkušenj, preteklosti, ker se ne morem spremenit v eni noči” trajba svojo nespoštovanje, se preveč razburi, na koncu pa prida, da zato ni odgovoril na določeno vpr, ker ne mara komande. Kako dolgo vztrajat, preden pobereš pila in kopita brez slabe vesti?[/quote]
Jp, do takih stvari lahko prihaja in še 1000 podobnih situacij. Vsak brani svoje prepričanje, ker se boji za svoj “obstoj”. Šele, ko se vzpostavi pravi dialog, zaupanje, se lahko začnejo določena prepričanja opuščat, vendar moramo imeti na drugi strani nekoga, ki nam bo pokazal pravo, boljšo pot. Moramo bit pripravljeni tudi opuščat lastna prepričanja, če vidimo, da nas ovirajo v odnosu, pri tem pa moramo biti tudi pozorni, da ne povozimo tistih prepričanj, ki nam bi bolj koristila, kot pa škodovala. To lahko postane cela umetnost. Je pa vsekakor lahko tudi izziv, ne ravno napor. :))
To pa je tisti stik s sabo in iskrenost do sebe…[/quote]
Lahko bolj konkretiziraš?
Meni je logično, da dokler nekod v vztrajanju vidi smisel in potencialni napredek, da toliko časa vztraja. Ne vem, koliko ima to veze s stiku s samim seboj, Saj veš, kaj je tisto, kar rabiš, kako komunikacijo dopuščaš, ampak če se slabe zadeve ponavljajo, koliko časa se še trudit?
Forum je zaprt za komentiranje.