Zakaj se na forumu ne moremo pogovarjati o globljih temah, filozofskih?

?? pa ja. Mi pa te iz naše silne svetlobe ves čas skušamo zaslepiti s svojo bleščavo…

Kaj bi res izbrali, če bi bili pred dilemo izgubiti vid ali izgubiti srce? Pa ne mislim na organsko nujo, da brez delovanja srca pač umremo.

Ma jebi se s temi vprašanji. Seveda lepo je da vidimo s srcem, da ne gledamo skoz teme. Sam da sm slepa mi je pa .. to je izziv, ki te lh res porine v brezno čiste teme, ampak tu maš vsaj možnost še, da borbaš z drugačnim vidom. Torej odgovor je jasn. Sam še vseeno se jebi. ?

?? iz tvojih ust v božja ušesa in enake lepe želje nazaj! Se bom z vsem srcem spravila zraven…

? Sm vedla, da boš “vedela”??

Platonova votlina je podlaga za sence v psihoanalitični smeri, ki jo je vpeljal Jung (kot Freudov učenec in oponist).

Ogromno dobrega materiala na to temo je od sodobnikov na voljo od dr. Jordana Petersona, kar je manj popularna raven njegovega dela.

—

Moje soočanje z lastnimi sencami je bilo zame izredno boleče. Kot bi nekdo od mene “zahteval”, da naj sprožim potres in gradim na tistem, kar bo ostalo. Precej dolgotrajen in mukotrpen proces.

Recimo, zgolj za ilustracijo: radikalno sprejetje. Pogosto se o tem gpvori kot o čudežni tabletki, ki človeka naredi imunega na zunanje vplive. Poskusite si predstavljati trenutek, ko konfrontacoja še vedno zaboli. Ko se zamaje vera v cel proces. Dokler človek ne uvidi, kaj pomeni radikalno sprejeti: na te okoliščine nimam vpliva. Moja izbira je, ali bom še vedno vztrajal v fantaziji, da imam vpliv, ali pa bom radikalno presekal s fantazijo in se usmeril ma tisto, na kar lahko vplivam.

Sence so močna stvar in vnesti luč v temo je zahteven proces, ki terja napor. Vztrajati v udobju avtopilota se zdi mnogo lažje. ?

A veš, da to ni zgolj teoretična izbira. Je zelo dobro vprašanje. Sem ga dal skozi v praksi.

Tokrat ne bom preveč na dolgo in široko: ko se človek znajde v odnosu z narcisoidno osebo, obstajajo ustaljeni postopki za izstop – gray rock, no contact, DEEP, itd.

Skupno vsem tem pristopom je, da spodbujajo čimbolj hladen, distanciran, stvaren način komuniciranja z narcisoidno osebo. In so čisto ok za šok terapijo. Ko pa človek rabi leta ohranjati določeno raven odnosa, postanejo kontraproduktivni. Pride do konflikta: tako kot vidim ali tako, kot se čuti prav?

Izbral sem zdravo mero druge možnosti. Radikalno sprejel, da nikoli ne bo drugače. In da sem za lastno počutje še najbolj odgovoren jaz sam. Najtežje je ljubiti tiste, ki ljubezen najbolj potrebujejo. ?

Lažje verjetno res komu. Prijetneje pa najbrž ne.
Po naravi težimo k napredku, ne k stagnaciji. Ali ni potem avtopilot zgolj vdanost v “usodo”, predaja in čakanje na konec? Kje je potem tukaj življenje?

? pa naj še kdo reče, da se ženske ne zmoremo razumeti med seboj…

Se strinjam z zapisom.

Nisi pa popolnoma nič posebnega. Če te to kaj potolaži. Nekako bolj verjamem, da večino ljudi življenje tk al pa drugač prisili v soočanje s sencami-razhodi, smrt, bolezen,nesreče in ostale travme. Bo držalo: življenje ni potica.

Bit na avtopilotu je zame opcija predaje ali pa začasn premor od stresa. So trenutki, ko se morš dat na avtopilota. Npr tik pred hujšo op. Vsaj men je blo tk. S tega vidika avtopilota ne jemljem zgolj kot lažjo izbiro ampak začasno zmožnost preživetja, ker včasih služi tut kot gumb za sprejemanje situacije in ti daje nujno potrebb čas, čas da jo kasneje lh začeš razumet.

Ta zadnji odstavek,ki si ga zapisal zelo drži. Mam pa včasih občutek, da ga še nisi ozavestil. Zakaj? Ker potrebuješ te stalne opomine. Ampak js sm sam ribica v temi?

Dokler je prisotna kontraproduktivnost, je to samo znak, da je ločitev razumskega in čustvenega nedokončan proces.
Radikalizacija je zadnji zasilni izhod, nikakor  dober. Samo koristen kot samoobrambna tehnika. Stane te namreč dela lastne osebnosti in to se mi zdi bistveno previsoka cena za “mir”.
Rešitev je pa vedno v uravnoteženju, ne v eliminaciji.

Nekatere rane se nikoli ne zacelijo. Sploh, če se je kdo prisiljen izpostavljati patogenu, vnetje vedno znova pride na plano.

Ko si že omenila operacijo… to je kot jebeni ishias. Tu je, ostane in včasih te poleže. In ko boli, tudi iupustiš kako psovko. Ampak se pa navadiš shajati s tem. Fizioterapija, razgibavanje, rekreacija, po potrebi kak Ketonal, pa življenje spet teče.

?

Pri aplikacije obstaja ena druga raven, ki se ji popularno reče Pascalova stava. Oz. konkretno: kaj je alternativa? ?

Desi je motorist. Uporabi njegov besednjak.

Dokler motor deluje nasprotno, pomeni, da sistem med zgorevanjem in prenosom energije ni usklajen. Razum in čustva nis sinhornizirana. Radikalizacija je kot varnostni ventil, ki se sproži, ko motor pregreva, gre za začasn nujn ukrep, da se vse ne sesuje. Ta ventil pa ob uporabi poškoduje ključne dele motorja, kar je previsoka cena za relaksantno vožnjo. Resnična rešitev je v pravilni nastavitvi vseh komponent.

??

To je konstantno delo, žabi. Vsak dan znova se mora človek spomniti, zakaj je izbral to pot.

Kot alkoholik, ki vsak dan znova izbere, da ne pije. Ni “ozdravel”, pa vendar funkcionalno “upravlja” svojo odvisnost.

Moralnost, kakor resnica, je stvar dogovora.

Ni dejstev, so le interpretacije. Nietsche

Po Nietzscheju je morala družben konstrukt, ne pa stremljenje k univerzalnim moralnim imperativom.

Kantov univerzalni moralni imperativ smo že davno pokopali/presegli: če bi imeli univerzalno moralno maksimo, ne bi imeli vojn.

Sicer pa … v starem Egiptu je bila poroka brata in sestre faraonov zaželjena, istočasno pa je v ostalem svetu veljala kot tabú. 

Splošna moralnost je sprijena. Nad-človek sam definira moralne vrednote zase. 

Eno glavnih del o človeški morali pod pritiskom kulture je napisal Freud, Nelagodje v kulturi,za kar je dobil tudi Nobelovo nagrado, za esejistiko. Tukaj pojasni, kako je morala represija nagonov in vir nelagodja. (frustracije, psihoze, nevroze, odvisnosti, nemiri, dominacije -> vojne). V primerjavi s Kantom je Freudova študija dosti manj optimistična, prej bliže Nietzscheju.

V umetnosti je morala neumnost, v praksi je nemoralna in v ljudeh bolezen. Laibach

No, pozabila sem omeniti Epikurja in Konfucija … bo kdo drug?

? bolje se ne da prevesti iz človeka na mašino. Bravo!

Ta primerjava mi je rahlo nespoštljiva. ni sam ločitev nekaj, kar ne morš v celoti prekontrolirat in ustavit z lekadolom in hop po treh jokih skočit v vedro bonbonov. Mogoče te pa sploh ne razumem prav, kar je za naju normalno. Slej al prej ne vem več o čem govoriva.

Jaz bi bolj rekla, da je radikalizacija alternativa -se pravi odprava simptomov, prvobitna rešitev je pa odpravljanje vzroka bolečine v njenem izhodišču -torej trajna ozdravitev in način, da se enaka bolečina nikoli več ne pojavi.

Konkretno: zakaj te tako zelo boli? Ker je ona druga oseba, kakršna pač je, ali ker je tvoj odnos do nje takšen, da te dela ranljivega?

Včasih naletimo na izraz “maligni narcisizem”. S tem se želi prikazati dinamiko, kako se patogen kot metastaze širi po sferi drugega.

Kemoterapija pomeni ukrep, ko upamo, da bodo maligna tkiva podlegla prej, kot gostitelj. Vemo pa, da tudi kemoterapija sama poškoduje tudi zdrava tkiva.

Še vedno trdim, da je vpliv druge osebe nate odvisen od tebe, ne od te druge osebe. Če si dovoliš, da te ta oseba spreminja in oblikuje, to pomeni, da je našla v tebi praznino, ki jo je imela možnost zapolniti. V polno se ni mogla vriniti, če ti nisi imel prostora za vstop.
Karkoli ti je že prinesla v tvojo dopolnitev, je bilo na tebi, da ovrednotiš in pravilno (skladno s seboj) umestiš. Če je šlo na napačno polico ali na polico brez naziva, ni njena krivda. Najbrž niti tvoja ne, vsekakor je pa zate neuporabno in nekoristno, zato je tudi nesmiselno, da se temu posvečaš. Je pač spominek, ki nekje stoji in nima funkcije, če je ti temu ne pripisuješ. Lahko bentiš, zakaj je tam, lahko prah brišeš iz tega, lahko pa pospraviš v neko škatlo v kleti in narediš na polici prostor za kaj novega.

Vse to je TVOJA izbira.Ostalo so izgovori.

Povej mi, ko dobiš vabilo na zaslišanje s pravnim podukom, da če se ne odzoveš, te lahko prisilno privedejo in se ti bodo take situacije vlekle leta, če boš enakega mnenja. ?

Ma najprej- od njega ne vem ma nič. Sem pa zadnijč gledal na yt en, verjetno AI, video v katerem razlaga od duš dvojčic  pa se mi je zdelo precej zanimivo.  Kako se ljudje ujamemo, po energijah mislim. A je samo tist dober občutek, ko se nehaš pogovarjat z njim al je še kaj drugega. Pa ne zato ker je konec pogovora.

Ti posnetki nimajo veze z Jungom. Zasledil sem tudi druge reference, kot je Macchiavelli  ipd. To so zlorabe tujega imena za širjenje lastne propagande.

Se pravi da se Jung s tem sploh ni ukvarjal? Se pravi da yt ratal total svinjak.. sicer me ne preseneča, ampak…

“Eno glavnih del o človeški morali pod pritiskom kulture je napisal Freud, Nelagodje v kulturi,za kar je dobil tudi Nobelovo nagrado, za esejistiko.”

Ta lažnivec in prevarant ni nikoli dobil Nobela za literaturo, hvala bogu, tudi brez tega je naredil dovolj škode, za začetek deklicam z Dunaja, žrtvam spolne zlorabe v družini, ko je, da bi zaščitil svoje židovske frende in sponzorje pred izgubo ugleda, kontriral svojim lastnim teorijam pred tem in svet prepričeval, da je to vse samo v njihovi glavi, da so si v bistvu želele spati z očetom in so to zato potem nafantazirale, češ imele so ženski “Ojdipov kompleks”, fouš so bile očiju za penis.