Zakaj se na forumu ne moremo pogovarjati o globljih temah, filozofskih?

Mah, ne. To je samo na forumih, pa še samo na tistih, ki nimajo cenzure. Poglej druge forume, recimo reddit itd., kjer se ljudje čisto normalno pogovarjajo brez sovraštva, psovk itd. Ker vedo, da so vidni in da jih bodo bannali, če se ne bodo obnašali v skladu s pravili. Isto je v reali. Težko najdeš koga, ki bo direktno pizdil in norel. Se najde, ampak res redko. Tole tukaj na monu je pa pač pokazatelj, kako bi bilo, če ne bi bilo nobenih omejitev. In potem pridejo sem sami retardi in odpiljenci, ki jih od povsod drugod naženejo. In si reveži dajo duška. V realnem življenju pa najbrž politi cucki iz maminega kevdra, ki si niti v štacuno ne upajo.

Skromni ljudje so bolj srečni.

Zmerni ljudje so bolj zdravi.

Pravični ljudje spijo v miru in brez skrbi.

Arbiter universale ?

Seveda ne obstaja absolutna mera v filozofskem smislu (nespremenljivo in neodvisno od vsega ostalega). Ne moreš reči, da je za vse absolutna mera pri alkoholu 1 deci vina. Ni, ane? Za ledvičnega bolnika na dializi je to 0,0 alkohola, 120 kg težek nabildan tipa pa lahko komot pol litra spije, pa mu nič ne bo.

Obstaja neka objektivna danost, kjer lahko z določeno gotovostjo rečemo, da je za zdravega fit človeka 1 dcl vina pri kosilu popolnoma neškodljivo, lahko ima pa celo koristi od tega.

Ampak zakaj si nekdo želi biti skromen?

Zakaj nekdo zahteva zmernost? Pravičnost? Kako naj pri nekom zares vem, da je pravičen?

Kaj je tisto, ki nas v nekaj sili? Tak, zdaj pa bom skromen?

Nič te ne sili. To je stvar lastne izbire, vzgoje, karakterja itd.

Ste tolk za filozofirali, da vas ni za brat. Teh dolgih črev.

So mladino vprašali zakaj ne poslušajo Pink Floydov, so rekli, da njihova muzika predolgo traja ??

Kantov kategorični imperativ?

Nekaj so nagoni, nekaj običaji, nekaj navade, nekaj je okolje, nekaj (naravne) zakonitosti, itd.

Lahko gledaš na zadevo tako: vse na tem svetu stremi k temu, da te pošoduje in ubije. Katere veščine (tudi socialne) ti pomagajo preživeti po minimax načelu?

Za roka.

Hja, če se hočemo dokopati do pravih odgovorov, moramo spraševati. Resnica se ne ponavlja, se ne posnema. Ni nekaj, kar nam je znano.

Saj si ne “želi biti skromen”. Z napačne perspektive gledaš. Ko določene stvari človek zapopade in razume, kaj je v življenju pomembno, postane skromen. Ker mu ne gre za ego, to je prerastel, prav tako mu ne gre za materialno, ko gre že za kopičenje nepotrebnega. Druge širine ima in druge stvari so mu pomembne. Ne gre to tako “Zdaj bom pa skromen.” in postaneš skromen, hehe.

Katera kanta tk tk?☝️? Jebiveter hohštapler?

A skromnost potem pomeni odsotnost ega in materialnega? Ampak ego vseeno rabim, da imam zadovoljene osnovne potrebe…?

 Potem preklopiš na srbski kanal, kjer se čisto kulturno mlatijo med sabo z vsem kar jim pride v roke. Brez sovraštva in brez da bi sploh vedel kdo koga in zakaj, le da se razbija in mlati.

jah, pač južnjaški temperament, heheh.

Lani sem v Palermu gledal, kako sta se prijela nek Srb in Kalabrijec. Hahaha, oba sta psovala vsak v svojem jeziku in se ruvala zaradi enega parkir placa, na koncu so jih drugi razdvojili, parkirni je pa en tretji zasedel. Ko zavre južnjaška kri, ni trte mrte.

Res je. Ampak to “širino” dobiš le ko ti bombe vse zradirajo kot v Ukrajini. Tiste ki hodijo po duhovnost na Tibet in v Indijo imajo le širino riti in tudi pamet v njej.☝️?

Nope! Seveda ne moreš delovati popolnoma brez ega in materialnega, no. Hočem reči, da naj ne bi deloval na egotripu, kjer ti je glavna fora, kako in kaj drugi mislijo o tebi in kako se kažeš navzven. Pa tudi materialno v zahodnem svetu je pač nuja. Štos je v tem, da najdeš mejo, kjer imaš tisto, kar potrebuješ in ne še vsega tistega, kar si trenutno želiš, pa sploh ne rabiš. Ampak to načeloma ni nekaj, k čemer bi človek stremel in potem to dosegel, po moje. Tak pač postaneš po tem, ko postopoma prideš do tega z izkušnjami, modrostjo, če hočeš. Seveda gre za redke posameznike. Sam čisto zagotovo nisem med njimi.

 Ampak to “širino” dobiš le ko ti bombe vse zradirajo kot v Ukrajini. Tiste ki hodijo po duhovnost na Tibet in v Indijo imajo le širino riti in tudi pamet v njej

Glede teh, ki hodijo po neko duhovnost v Indijo in kaj vem kam, se popolnoma strinjam. Glede vojne pa ne. Ni nujno, da ob popolnem uničenju okoli tebe dobiš to širino (je pa res, da pridobiš skromnost in se ti vrednote popolnoma spremenijo), tako kot ni nujno, da rabiš uničenje okoli sebe, da pridobiš širino.

Zanikanje realnosti je nekaj drugega. Če gremo na klinični nivo, potem bi rekli: blodnjavost. V slengu pa: delulu.

Skromnost pomeni, da je tudi ego ustrezno ‘skromen’ in ne sili v ospredje značaja (biti vedno prvi, najboljši, najvišji, vedno v ospredju, najglasnejši, najbolj pameten). Ni nujno, da je nekdo v odsotnosti materialnega skromen, lahko je reven, ni pa skromen. Velja tudi obratno, da je nekdo lahko skromen kljub temu, da je materialno preskrbljen, z dobro plačo.

Seveda skromnost nima direktne veze z materialnostjo. Ljudje mešajo revščino s skromnostjo. Se pravi, če nima najnovejših znamk oblačil, je skromen. Nikakor ne! Celo če je čisto zadovoljen s tem, da nima toliko materialnega kot drugi, je lahko v drugih stvareh zahteven in egocentričen.

Skromen si ko imaš vse kar rabiš, nimaš pa odvečnih stvari, balasta. Ne furaš limozine, ker ti fičo zadostuje. Ne ker si samo fičota lahko privoščiš, ampak ker ne rabiš nič večjega… nekako tako. Brez prepričevanja samega sebe, tak si.

Boh a smo skromno pametni.

Skromnost lahko dobiš z izkušnjo, verjetno to ni nujno. Sam sem dobil lekcijo, ko so bile poplave. Drugi dan, ko je bilo že precej podrto. Folk je začel zganjat paniko, da bo popustil čep iz drevja in ostale krame in da ga bo prineslo do mostu kakšnih 50 metrov stran, zabilo in da bo pač naraslo vse skupaj. Potem je bil en alarm , zunaj sem imel avto na robu korita, zanj se itak nisem sekiral, stara krača. Malo višje je bil avto od mame, praktično nov. V hiši mama zganjala paniko, drugih ni bilo doma, je nisem mogel spravit na varno, pa če nevem kaj. V kuhinji sem imel par ruzakov pripravljenih, da jih odvlečem v breg- smešno ker je par ur prej iz istega brega teklo v hiše… Spomnim se samo da sem pogledal po kuhinji, kaj bi odvlekel s sabo…

ruzaki so bili itak pretežki da bi tekel z njimi, vem da sem si mislil, fuck it… potem mi je bilo samo to na mislih kako bi mamo odvlekel v breg in psa. Že prej nisem bil kakšen navdušen materialist, od takrat pa sploh nisem več.  Se nimam za skromnega ampak… V bistvu ne rabimo veliko. Več in dražjo kramo imaš več in dražje je vzdrževanje. Postaneš suženj lastnine. Kr neki…