Zakaj se na forumu ne moremo pogovarjati o globljih temah, filozofskih?
za Lloyda je bilo tole
monovka, 06.09.2025 ob 17:40
lloyd, 06.09.2025 ob 17:12
matias, 06.09.2025 ob 17:11
Filozofija brez življenjske, praktične podlage, pa najsi bo še tako “globoka”, odpove, če je samo teorija. Prava filozofija mora izhajati iz osebnih izkušenj posameznika, zato spreminjanje te v kolektivno filozofijo, filozofija množic, rojeva politiko in religijo.
Ja ampak to pomeni da ima vsak svojo?
Čisto osnovne smernice so lastne večini, čar je pa v individualnih niansah.
Vsi ljubimo svoje otroke, kajne? In jim hočemo le vse najboljše. Ga ne boš našel, ki bi trdil nasprotno.
Nek oče tako svojega otroka recimo redno tedensko premlati iz gole ljubezni in preventive, da ga obvaruje morebitnih neprimernih stranpoti in pripravi na resnost življenja ?
Drugi ima iz istega naslova ljubezni svojega zamotanega v vato, ker bo tako ali tako kasneje moral naleteti na trde ovire.
Osnovni model je enak, v praksi se pa potem nabere dodatna oprema…
Freuda bi še dodal? A pogrešaš erotiko v debati? ?
monovka, 06.09.2025 ob 17:02
iDESI ?, 06.09.2025 ob 15:34
monovka, 06.09.2025 ob 15:04
iDESI ?, 06.09.2025 ob 14:49
monovka, 06.09.2025 ob 14:44
iDESI ?, 06.09.2025 ob 14:32
monovka, 06.09.2025 ob 14:00
iDESI ?, 06.09.2025 ob 11:17
monovka, 06.09.2025 ob 11:13
iDESI ?, 06.09.2025 ob 10:31
monovka, 06.09.2025 ob 10:09
iDESI ?, 06.09.2025 ob 09:52
monovka, 06.09.2025 ob 09:48
iDESI ?, 06.09.2025 ob 09:33
monovka, 06.09.2025 ob 09:03
crazyfrog, 06.09.2025 ob 08:43
Jah no saj.. nam je svetloba povabilo,mogoče bi bla tut ribici,če bi gledala s srcem.. in mi bi s srčnim vidom v temah jame ugledali lepote, ki jih drugače ne bi zaznali.
Pa poglej mene na primer.. skoz vas gledam s srcem. Iščem resnico tam, kjer je moje oči ne dosežejo. Sem pravzaprav mon ribica, popolnoma v mon temi,v globini dreka, kjer iščem svoj mir. ?
?? pa ja. Mi pa te iz naše silne svetlobe ves čas skušamo zaslepiti s svojo bleščavo…
Kaj bi res izbrali, če bi bili pred dilemo izgubiti vid ali izgubiti srce? Pa ne mislim na organsko nujo, da brez delovanja srca pač umremo.
A veš, da to ni zgolj teoretična izbira. Je zelo dobro vprašanje. Sem ga dal skozi v praksi.
Tokrat ne bom preveč na dolgo in široko: ko se človek znajde v odnosu z narcisoidno osebo, obstajajo ustaljeni postopki za izstop – gray rock, no contact, DEEP, itd.
Skupno vsem tem pristopom je, da spodbujajo čimbolj hladen, distanciran, stvaren način komuniciranja z narcisoidno osebo. In so čisto ok za šok terapijo. Ko pa človek rabi leta ohranjati določeno raven odnosa, postanejo kontraproduktivni. Pride do konflikta: tako kot vidim ali tako, kot se čuti prav?
Izbral sem zdravo mero druge možnosti. Radikalno sprejel, da nikoli ne bo drugače. In da sem za lastno počutje še najbolj odgovoren jaz sam. Najtežje je ljubiti tiste, ki ljubezen najbolj potrebujejo. ?
Dokler je prisotna kontraproduktivnost, je to samo znak, da je ločitev razumskega in čustvenega nedokončan proces.
Radikalizacija je zadnji zasilni izhod, nikakor dober. Samo koristen kot samoobrambna tehnika. Stane te namreč dela lastne osebnosti in to se mi zdi bistveno previsoka cena za “mir”.
Rešitev je pa vedno v uravnoteženju, ne v eliminaciji.
Pri aplikacije obstaja ena druga raven, ki se ji popularno reče Pascalova stava. Oz. konkretno: kaj je alternativa? ?
Jaz bi bolj rekla, da je radikalizacija alternativa -se pravi odprava simptomov, prvobitna rešitev je pa odpravljanje vzroka bolečine v njenem izhodišču -torej trajna ozdravitev in način, da se enaka bolečina nikoli več ne pojavi.
Konkretno: zakaj te tako zelo boli? Ker je ona druga oseba, kakršna pač je, ali ker je tvoj odnos do nje takšen, da te dela ranljivega?
Včasih naletimo na izraz “maligni narcisizem”. S tem se želi prikazati dinamiko, kako se patogen kot metastaze širi po sferi drugega.
Kemoterapija pomeni ukrep, ko upamo, da bodo maligna tkiva podlegla prej, kot gostitelj. Vemo pa, da tudi kemoterapija sama poškoduje tudi zdrava tkiva.
Še vedno trdim, da je vpliv druge osebe nate odvisen od tebe, ne od te druge osebe. Če si dovoliš, da te ta oseba spreminja in oblikuje, to pomeni, da je našla v tebi praznino, ki jo je imela možnost zapolniti. V polno se ni mogla vriniti, če ti nisi imel prostora za vstop.
Karkoli ti je že prinesla v tvojo dopolnitev, je bilo na tebi, da ovrednotiš in pravilno (skladno s seboj) umestiš. Če je šlo na napačno polico ali na polico brez naziva, ni njena krivda. Najbrž niti tvoja ne, vsekakor je pa zate neuporabno in nekoristno, zato je tudi nesmiselno, da se temu posvečaš. Je pač spominek, ki nekje stoji in nima funkcije, če je ti temu ne pripisuješ. Lahko bentiš, zakaj je tam, lahko prah brišeš iz tega, lahko pa pospraviš v neko škatlo v kleti in narediš na polici prostor za kaj novega.
Vse to je TVOJA izbira.Ostalo so izgovori.
Povej mi, ko dobiš vabilo na zaslišanje s pravnim podukom, da če se ne odzoveš, te lahko prisilno privedejo in se ti bodo take situacije vlekle leta, če boš enakega mnenja. ?
Absolutno mi ne bi bilo potrebno tega poduka niti napisati, ker bi zagotovo sama želela imeti stvari čim prej zaključene in dorečene. Sploh bi se potrudila reševati nesoglasja sama direktno in brez sodišč, če je le možno.
Težko mi je razumeti, da bi moralo sodišče posredovati med dvema, ki sta se nekoč ljubila.
Kje pa ti vidiš smisel vleči neke pretekle zgodbe v nedogled?
Ne vidim smisla.
V čem ne vidiš smisla? V dokončni razrešitvi nerešenih vprašanj?
Zanimivo. Za moje pojme precej v nasprotju s tem, koliko se dejansko nenehno vračaš v to tvojo zgodbo z bivšo partnerko.
Hm, ali pa prav zato… ali obstaja možnost, da zgodbe ne želiš zaključiti?
Zdi se, da nisi pozorno prebrala, kaj sem napisal. V mimogovoru pa se mi zdi škoda časa in energije, da bi sodeloval.
Ja vidiš, zato pa takim na vabilo napišejo, da je obvezujoče. Ne moreš kar reči, da se ti ne ljubi in da ne vidiš smisla v dogovarjanju, če pa nisi ti edini v igri. Te pač mora očitno sistem prisiliti, da se boš izjasnil in sprejel neke dogovore, ki bodo obveljali in bo zadeva rešena.
Pač ne gre tako, da boš kar sam odločal o vseh vpletenih in si rekel, da je zate stvar zaključena, če pa očitno ni. V takih primerih pač mora pomagati nekdo tretji. Žalostno sicer, ampak edino pričakovano.
Ne bom niti omenjala, da si znova bil TI tisti, ki si debato o sebi odprl in vprašal za mnenje. Sem pa vmes pozabila, da tebi nezaželjenih odgovorov ne maraš in zbežiš iz debate. Ni prvič, saj res.
Seveda pa lahko iz debate kadarkoli izstopiš tu na monu. V reali se je pa treba soočiti, pa če ti je prav ali ne.
Predstavljaj si, kako bi bilo tebi, če bi kdo stalno premikal tarčo.
Tema ni o meni, temveč sito konsistentnosti. Lahko je filozofirati v prazno. Zatakne se pri aplikaciji.
Ja, čisto dobro razumem (kolikor si pač lahko predstavljam iz tvojih opisov) in se absolutno strinjam, da je težko. Obema namreč in še najbolj nič krivim otrokom.
Koliko časa traja ta drama? Dve leti? Več?
Enkrat bo konec, zagotovo. Verjetno ne v polno zadovoljstvo na obeh straneh, temveč nekje na sredini.
Ravno zato bi sama na tvojem mestu želela stvari pospešiti in ne raztegovati. V konkretnem primeru raje dam 50€ več, samo da je čimprej konec. Najdragocenejša sta čas in mir, denar je samo potiskan papir. Se iti neskončno tekmo, kdo bo imel bolj prav, je pa bedasto, ker v takih primerih ni zmagovalcev.
Pa da se razumema-tako sem ravnala tudi sama in če bi bilo treba, bi ponovila. Sicer ne v ločitvenem sporu, ampak poslovnem, kjer je denar edini faktor. Ko pa gre za odnose, pa še toliko prej. Če na drugi strani nimaš korektnega sogovornika, je iluzorno pričakovati dober dogovor, zato je edino pametno čimprej zaključiti.
Nagajanje in cikcakanje je traparija, pri kateri nagajivec nikoli ne bo zadovoljen, žrtev nagajanja pa ne bo imela zadoščenja, da je pravica na njegovi strani. Le drama se vleče in nor moraš biti, če na tak butast trik padeš.
Greš, dorečeš, podpišeš in greš dalje. Življenje tako ali tako nenehno spreminja dejavnike in današnja situacija bo čez leto ali dve popolnoma drugačna. Čemu si torej dodatno komplicirati stvari, ki so že same po sebi komplicirane?
Kaj naj ti rečem. Pet podpisanih dogovorov, ena sodna odredba… nobenega haska. Nekaterim je v interesu konflikt, ker na ta način ohranjajo odnos. Jeba je to vse skupaj. Jeba. ?
iDesi
Verjamem, da je nadležno. Ampak nekje mora biti neka nelogičnost, sicer ne vidim razlogov, zakaj podpisani dogovori ne držijo in ne živijo v praksi.
Za odnos sta potrebna dva in eden ga drugemu ne more vsiliti, če ga ta zavrača. Isto velja za konflikt. Ne moreš imeti konflikta z nekom, ki v njem ne sodeluje.
Nekje so neke nedoslednosti. Sedanje ali pretekle. Laži? Prazni obeti?
Pa si ti prepričan, da je komu v interesu biti v konfliktnem odnosu? Si to preveril ali samo sklepaš tako? Jaz bi direktno vprašala, tudi za ceno kake grenke kritike na svoj račun.
lloyd, 06.09.2025 ob 18:28
Nadpovprečne ženske raje poslušam kot pa nadpovprečne moške. Ne vem zakaj.
?? če le nimajo preveč neprijetnega soprana, kajne?
Če se boš nas žensk dovolj naposlušal, boš morda prvi moški, ki razume ženske? ni garancije, upanje pa je vedno…
Sama rada poslušam kak raskav moški bariton…
monovka, 06.09.2025 ob 18:28
iDesi
Verjamem, da je nadležno. Ampak nekje mora biti neka nelogičnost, sicer ne vidim razlogov, zakaj podpisani dogovori ne držijo in ne živijo v praksi.
Za odnos sta potrebna dva in eden ga drugemu ne more vsiliti, če ga ta zavrača. Isto velja za konflikt. Ne moreš imeti konflikta z nekom, ki v njem ne sodeluje.
Nekje so neke nedoslednosti. Sedanje ali pretekle. Laži? Prazni obeti?
Pa si ti prepričan, da je komu v interesu biti v konfliktnem odnosu? Si to preveril ali samo sklepaš tako? Jaz bi direktno vprašala, tudi za ceno kake grenke kritike na svoj račun.
Kaj je alternativa? Če si malo izposodim modrega… sem res tako pomemben, da se o meni preiskuje v več državah EU na stroške davkoplačevalcev seveda. Ker če je treba odvetnike in stroške postopka plačevati, potem se hitreje najde pot. Nekaterim ni treba. ?
iDesi
Alternativo sem omenila že zgoraj – sedita za mizo in razpucajta točko po točko, pošteno in brez fige v žepu. Podpišita, magari kje overita in srečno. Dokončno in nepreklicno.
Sorry, od tule dalje si me pa zdaj izgubil iz debate. Ne vidim povezave med tvojim travmiranjem okoli ločitve in mednarodnimi preiskavami, bi pa lahko stavila, da te ne preiskujejo zaradi ločitve.
Pomemben? Eh… je to nekaj finega?
monovka, 06.09.2025 ob 19:24
iDesi
Alternativo sem omenila že zgoraj – sedita za mizo in razpucajta točko po točko, pošteno in brez fige v žepu. Podpišita, magari kje overita in srečno. Dokončno in nepreklicno.
Sorry, od tule dalje si me pa zdaj izgubil iz debate. Ne vidim povezave med tvojim travmiranjem okoli ločitve in mednarodnimi preiskavami, bi pa lahko stavila, da te ne preiskujejo zaradi ločitve.
Pomemben? Eh… je to nekaj finega?
Nekoč sem bil enako naiven. Ti ne morem nič očitat. ?
Nekateri se pač radi vpletajo vsepovsod. Sem pisal o metastazah, se spomniš? Zanima jih, ali ima nekdo kako premoženje v tujini, ali plačuje davke v tujini in kolikšne, kako ima urejene finance s svojo partnerko, koliko stane zavarovanje motornega kolesa in še mnogo tega.
Nekateri znajo celo vstati in oditi, ko je treba imenovati konkretno številko.
Veš, kaj me res pojezi? Takole čisto človeško… ? Ko dobim občutek, da kdo misli, da sedim križem rok kot kak bebček in se pritožujem nad kruto usodo. Kajti poskusil sem vse, kar mi je padlo na pamet… res, vse. Tudi marsikako stvar, na katero nisem ponosen. In potem pojasnjevat, da je zadeva surrealna in je vse to, kar je predlagano, že zdavnaj obkljukano… ta del še gre… a drugič, tretjič… ?
Anonimno 6236, 06.09.2025 ob 19:23
Kaj pa je “dobro”?
Kaj označujemo za “dobro”?
Isto se vprašajmo, kaj je “slabo”?
Kar je lahko za nekoga ” dobro”, je za drugega lahko ” slabo”. In obratno.
Torej, a sploh vemo to? Kako to zvedeti?
Zelo globoko vprašanje, kako vemo, kaj je prav in kaj ne, in ali sploh obstajajo te kategorije.
Zato rabimo filozofijo, za taka vprašanja.
Druga, bolj fast food opcija je, da religijo vprašamo, tam ponavadi vse piše, sploh v islamu, Allah ti točno predpiše vse detajle, tudi kako se gre pravilno na stranišče npr.
Tretja pa, da pobrskamo po sebi, ker že opice imajo občutek za ferplej, če daš dvema šimpanzoma za isto delo različno plačilo, se slabše plačani razpizdi in reče, potem pa rajš nič. En del moralnega kodeksa zgleda že tovarniško pride.
anonimno8409, 06.09.2025 ob 19:37
Zelo globoko vprašanje, kako vemo, kaj je prav in kaj ne, in ali sploh obstajajo te kategorije.
Zato rabimo filozofijo, za taka vprašanja.
Druga, bolj fast food opcija je, da religijo vprašamo, tam ponavadi vse piše, sploh v islamu, Allah ti točno predpiše vse detajle, tudi kako se gre pravilno na stranišče npr.
Tretja pa, da pobrskamo po sebi, ker že opice imajo občutek za ferplej, če daš dvema šimpanzoma za isto delo različno plačilo, se slabše plačani razpizdi in reče, potem pa rajš nič. En del moralnega kodeksa zgleda že tovarniško pride.
Zgolj glede tega z opicami: opica bo prenehala delati, ko ugotovi, da hira. Torej – raje shira, kakor umira na obroke. Lahko bi rekli, da “gre na bolniško”.
Nas so učili, da ne delaj drugim, česar ne želiš, da dela kdo tebi. Osnovno vodilo za prav in narobe, dobro in slabo. Mislim, da še vedno velja in razumejo tudi otroci.
Dobro je tisto, kar se izkaže za koristno, slabo se izkaže kot škodljivo. Tudi precej preprosto. Kolikor tukaj teorija ne seže dovolj globoko, dodajo svoje izkušnje. Pri dobrem ugodje, veselje, uspeh, pri slabem pa kazen, boleče pisledice in škoda.
Mislim, da nista potrebna biblija ali koran, je kar zdrava pamet dovolj. Kjer ta odpove, je pa na vrsti tak verski spisek grehov in predvidenih kazni zanje.
iDESI ?, 06.09.2025 ob 19:35
Nekoč sem bil enako naiven. Ti ne morem nič očitat. ?
Nekateri se pač radi vpletajo vsepovsod. Sem pisal o metastazah, se spomniš? Zanima jih, ali ima nekdo kako premoženje v tujini, ali plačuje davke v tujini in kolikšne, kako ima urejene finance s svojo partnerko, koliko stane zavarovanje motornega kolesa in še mnogo tega.
Nekateri znajo celo vstati in oditi, ko je treba imenovati konkretno številko.
Veš, kaj me res pojezi? Takole čisto človeško… ? Ko dobim občutek, da kdo misli, da sedim križem rok kot kak bebček in se pritožujem nad kruto usodo. Kajti poskusil sem vse, kar mi je padlo na pamet… res, vse. Tudi marsikako stvar, na katero nisem ponosen. In potem pojasnjevat, da je zadeva surrealna in je vse to, kar je predlagano, že zdavnaj obkljukano… ta del še gre… a drugič, tretjič… ?
iDesi
No, tako dosledno pa res nisem brala cele tvoje biografije. Običajno preberem teme, kjer me že uvodni post pritegne, sicer jih preskočim. Kakemu uporabniku prav posebej tudi ne sledim, zato o večini tega, kar naštevaš, danes prvič berem.
Hja, če si poskusil zares vse, potem bi moral sam najbolje vedeti, kaj zna delovati in kaj ne. Če nič ne deluje, pa je nekaj zares zelo narobe do mere, ko na monu ne bo najti rešitve.
Ti pa moram povedati da tvoji zadnji dve navedbi (tisto o preiskovanju in o metodah, na katere nisi ponosen) name delujeta zelo odbijajoče in bi veliko raje ostala maksimalno naivna….
Bi bilo možno, da je ženino “prestavljanje tarče” samo odgovor in logična reakcija na prav tisto, na kar ne moreš biti ponosen?
Forum je zaprt za komentiranje.