Resna tema
Najbolj butasta izjava, ki jo je sposoben le osebek, kateri v vsem vidi le (pretežno svoje) cilje in tudi vse počne in deluje v smeri jih doseči in ne nazadnje tudi vstopa v partnerstvo z pretežno z istim namenom. Izjava, ki jo lahko prevedemo tudi v “cilj posvečuje sredstva”.
Po tej logiki je med partnerjema dovolj ena sama stična točka (ali morda pa niti ta ni potrebna). Dovolj je le, da skleneta kopico kompromisov. Vendar v praksi so kompromisi redkokdaj resnično zadovoljujoči za oba, še manjkrat pa vsaj za enega. Seveda so vedno potrebni, a z druge strani predstavljajo tudi smrt za partnerstvo. Sploh, če se jih nabere preveč. Hvala lepa za partnerstvo, ki bi jihedino kompromisi držali skupaj, Grem pa raje sklenit kakšno pogodbo o nadaljevanju vrste, če mi je do tega.[/quote]
Sumim, da sem bila jaz tisti butelj, ki je dal to izjavo, ki se tebi zdi tako butasta …
Sem osebek, ki vidim le (pretežno svoje) cilje (ne vem čigave bi še morala videti) in delujem in počnem vse v smeri kako jih doseči. Tudi v partnerstvo sem vstopila z enim ciljem, namenom.
Z partnerjem nimava veliko skupnih točk, imava pa tisto pomembno, močno, ki se ji reče ljubezen & privlačnost. Sicer pa sva si zelo zelo različna. Ker imava oba svoje cilje, svoje želje, svojo odločno voljo itd… morava, ne samo vsak dan, temveč v različnih situacijah sprejemati kompromise in to mi sploh ni nerodno povedati. Karkoli že skleneva, narediva to tako, da je sprejemljivo za oba, kajti edino tako ima lahko človek občutek, da se ga spoštuje in je v zvezi enakopraven.
Z drugimi besedami, če bi moj partner na internetu vodil dialog in uporabljal besede za katere bi se mi zdelo, kot pravi it-ka, da bi morali biti rezervirani zame, bi se o tem hotela pogovoriti in doseči zopet kompromis, ki bi bil sprejemljiv za oba. V kolikor bi on to počel, kljub temu, da bi se jaz ob tem počutila neprijetno, bi smatrala, da me ima ob sebi zgolj zaradi nadaljevanja vrste.
Nisem imela v mislih spremembo osebnosti, bolj nekih navad, katere (vsaj po odzivu tu gor) tako ali tako niso nič posebnega. Če niso nič posebnega, zakaj pa jih ne bi spremenil?
Da partnerstvo ob takem trku preživi, ali celo ostane brez hujših brazgotin, potem nekdo mora nekaj v partnerstvu spremeniti. Ker če ne, jaz še vedno ne vidim drugega (za posledico), kot brazgotino na brazgotino, ali pa prekinitev partnerstva. Koliko brazgotin pa je človek zmožen prenesti?
In spet ne gre za neko načrtno vbijanje v glavo, ampak gre za razumevanje. Ne moreš nekaj razumeti v globino, kar ne poznaš. Človek, ki ne prepozna črnega humorja, se bo le-temu težko nasmejal.
Hvala, GF, za kompliment, da sem p(r)ozorna.
Nihče v odnosu, odnosih, ne živi sam. Tudi s sosedi smo v nekem “odnosu”. Tudi s sosedi imamo željo ohraniti nek korekten odnos. Prijaznost. Celo nekaj skrbi za dobrobit drugega. In vsekakor pripravljenost pomagati, v kolikor pride do potrebe po pomoči (kot recimo s kakšnih dobronamernim nasvetom oz. izkušnjo, ki mu jo poveš, potem pa se tako ali tako vsak zase odloča, ali mu bo uporabna, ali pa ne). Mar ti nisi?
Boom
Mogoče bi v svoji izjavi morala dodati besedo Tudi. Tam in takrat, ko vse odpove, ko sta dva svetova tako različna in nepopustljiva, je kompromis nekaj, kar pomaga izpluti ven iz spora in slabe volje. Res je, situacija je tako win-win (kot piše NaN) kot lose-lose. Nekaj dobiš in nekaj izgubiš. Ampak dobiš lahko več. V mislih sem namreč imela, da drug drugemu izpolnjujeta neko močno željo. Napr. “ti” boš omejil tovrstno vrsto besedičenja po internetu, “jaz” pa te ne bom gnjavila glede tega, s kom in koliko se pogovarjaš. Na tak način kompromis sem imela v mislih.
Nisem imela v mislih “kompromis” ampak kompromis.
S samimi besedami ni nič narobe. “Narobe” je to, da za nekoga neke besede pomenijo nekaj površinskega, za nekoga drugega pa grožnjo. Podobno je za napr. besede: Ubil te bom. Za nekoga so samo izraz heca, ali kvečjemu slabe volje (in ne misli dobesedno), za drugega pa resna grožnja. In če so te besede še napisane in slučajno prebrane, so lahko še toliko bolj sumljive. In če bo nekdo te besede konstantno ponavljal kljub temu, da bo vedel, da se jih drugi boji, jih jemlje resno, zaradi njih ne more spati in hodi na sprehode s pištolo ob sebi, no, mislim da v kazenskem pravu to ne bi šlo skoz kot hec oz. brez kazni.
In so, SO besede, stavki, dovtipi, s katerimi se ne šali.
Vsega pa si ljudje res ne moremo dovoliti.
Nisem imela v mislih spremembo osebnosti, bolj nekih navad, katere (vsaj po odzivu tu gor) tako ali tako niso nič posebnega. Če niso nič posebnega, zakaj pa jih ne bi spremenil?.[/quote]
Ravno zato. Kar niso nič posebnega. Bi jih drugi naj sprejel. 🙂
Najbolje, da se začnemo tožarit. To bo win-win za odvetnike, ki najbolj služijo pri takih zadevah.
Kdo hoče bit odvetnik – hitro roke gor :))
Aja, pa še par novinarjev bomo rabili za verodostojno poročanje in izobraževanje neukih. Kar v vrsto prosim.
Besede pa najbolje, da kar vse zbrišemo. Bo še najmanj nesporazumov čigava je katera in kaj je pesnik s tem mislil.
Sicer pa kuža, ki laja ne grize :))
Nisem imela v mislih spremembo osebnosti, bolj nekih navad, katere (vsaj po odzivu tu gor) tako ali tako niso nič posebnega. Če niso nič posebnega, zakaj pa jih ne bi spremenil?.[/quote]
Ravno zato. Kar niso nič posebnega. Bi jih drugi naj sprejel. :)[/quote]
Za drugega so nekaj posebnega. 🙂
Za prvega niso nič posebnega, zato bi jih lahko brez težav spremenil.
Ravno zato. Kar niso nič posebnega. Bi jih drugi naj sprejel. :)[/quote]
Za drugega so nekaj posebnega. 🙂
Za prvega niso nič posebnega, zato bi jih lahko brez težav spremenil.[/quote]
Če bi bilo tako, ne bi bilo problema. 🙂 Nekaj ne štima.
Ne štima prepričanje tistega, ki pravi, da navade za drugega niso nič posebnega.
Posebne so, ker so mu vir zadovoljstva in jih zato ne bo spremenil.[/quote]
Zdaj pa štima. 🙂
Ne razumem najbolj. Lahko malo bolj razložiš podčrtano?[/quote]
*podčrtano[/quote]
Vse je megleno, ker vsak malo zavaja. 🙂
Ta drugi želi povedati, da ne počne nič posebnega, da mu ne bi nekdo česa očital. Ta prvi pa potem to laž vzame za izhodišče in ustvari mnenje, da pa naj to navado potem spremeni, če pa “res” ni nič posebnega.
Zato njegovo prepričanje ne štima, ker temelji na laži.
Kar je veliiiik kompliment, v kolikor si tega želi le s teboj. ;)[/quote]
Do danes je bilo tako. Jutri je nov dan…
Ampak mislim, da mu ni več do nadaljevanja vrste, ne z mano, ne s kakšno drugo. :))[/quote]
Jao, kake izraze to uporabljaš? Nadaljevanje vrste?
A si lahko še bolj sterilna? Reci raje sprehajanje vozička :))
Do danes je bilo tako. Jutri je nov dan…
Ampak mislim, da mu ni več do nadaljevanja vrste, ne z mano, ne s kakšno drugo. :))[/quote]
Jao, kake izraze to uporabljaš? Nadaljevanje vrste?
A si lahko še bolj sterilna? Reci raje sprehajanje vozička :))[/quote]
Kaj če bi ti najprej prebral originalen post in potem pametoval?
Naj ti pomagam. Našel ga boš malo višje zgoraj, citirala sem Boom-a, torej si preberi kaj je on napisal in kaj sem jaz napisala v odgovor.
Da bo vse sterilno, ne zaradi drugega.
Najbolj butasta izjava, ki jo je sposoben le osebek, kateri v vsem vidi le (pretežno svoje) cilje in tudi vse počne in deluje v smeri jih doseči in ne nazadnje tudi vstopa v partnerstvo z pretežno z istim namenom. Izjava, ki jo lahko prevedemo tudi v “cilj posvečuje sredstva”.
Po tej logiki je med partnerjema dovolj ena sama stična točka (ali morda pa niti ta ni potrebna). Dovolj je le, da skleneta kopico kompromisov. Vendar v praksi so kompromisi redkokdaj resnično zadovoljujoči za oba, še manjkrat pa vsaj za enega. Seveda so vedno potrebni, a z druge strani predstavljajo tudi smrt za partnerstvo. Sploh, če se jih nabere preveč. Hvala lepa za partnerstvo, ki bi jihedino kompromisi držali skupaj, Grem pa raje sklenit kakšno pogodbo o nadaljevanju vrste, če mi je do tega.[/quote]
Sumim, da sem bila jaz tisti butelj, ki je dal to izjavo, ki se tebi zdi tako butasta …
Sem osebek, ki vidim le (pretežno svoje) cilje (ne vem čigave bi še morala videti) in delujem in počnem vse v smeri kako jih doseči. Tudi v partnerstvo sem vstopila z enim ciljem, namenom.
Z partnerjem nimava veliko skupnih točk, imava pa tisto pomembno, močno, ki se ji reče ljubezen & privlačnost. Sicer pa sva si zelo zelo različna. Ker imava oba svoje cilje, svoje želje, svojo odločno voljo itd… morava, ne samo vsak dan, temveč v različnih situacijah sprejemati kompromise in to mi sploh ni nerodno povedati. Karkoli že skleneva, narediva to tako, da je sprejemljivo za oba, kajti edino tako ima lahko človek občutek, da se ga spoštuje in je v zvezi enakopraven.
Z drugimi besedami, če bi moj partner na internetu vodil dialog in uporabljal besede za katere bi se mi zdelo, kot pravi it-ka, da bi morali biti rezervirani zame, bi se o tem hotela pogovoriti in doseči zopet kompromis, ki bi bil sprejemljiv za oba. V kolikor bi on to počel, kljub temu, da bi se jaz ob tem počutila neprijetno, bi smatrala, da me ima ob sebi zgolj zaradi nadaljevanja vrste.[/quote]
Mi je zelo žal, če si bila ravno ti in lepo, da vama to uspeva. Še vedno pa me en morebiten primer ne prepriča, da na splošno število kompromisov ni obratno sorazmerno s kilavostjo zveze na daljši rok in fa to ne vpliva na občutek ljubezni (privlačnost je itak druga štorija). Močno tudi dvomim, da je možno prav v vsaki situaciji sprejeti kompromis, ki bi oba zadovoljeval. Mislim pa tudi, da je prav, da morajo biti nekomu v zvezi enako pomembni tudi partnerjevi cilji.
🙂 Če prav razumem ti je všeč, ko te nekdo na netu spravi v dobro voljo, a če bi to počel tvoj partner drugim bi mu skušala to preprečit, omejit, dopovedat, da ti to ni všeč, ker tebe hkrati žalosti s tem, ko druge zabava….. keeer?[/quote]
Napačna izpeljava.
Partnerju ne omejujem nič in ga ne vzgajam, ker ni otrok. Mu pa povem, ko me nekaj zmoti. Poznam folk, ki se konstantno zafrkava, tako v živo kot v virtuali (ne na monu), a tu gre res za osebno poznavanje, ko se tudi v živo fajn razumejo/mo in konstantno padajo raznorazni heci pa “namigovanja”, ampak vsi to razumemo kot hec, kot šalo, kot malo dobre volje. Nihče ne zameri in ni užaljen.
Drugo je, če si nekdo dopisuje z neznankami in se z njimi heca na “neprimeren” način. Kako bi ji pogledal pod kiklo ipd. To mi je mimo in nespoštljivo do partnerja, ki je s tem “zabavljačem”. Predvsem pa se mi zdi nepotrebno. Neznanci na virtuali, ki jih v resnici ne poznaš in nimaš nič skupnega z njimi, bi rekla, da gre tu za bildanje ega in vnašanje neke navidezne drame v svoj lajf. Če se kdo tu prepozna, ni moja stvar.
To, kar npr. pocne matjazko, se mi zdi večinoma neokusno pa če zraven doda še 10 smajlijev. Obstajajo tudi drugačne zafrkancije, ki ne namigujejo na spolnost konkretno, niso primitivne in kaj naj rečem, kmetavzarske, so nekako “splošne”.
Ko sem v zvezi, partnerju zaupam iz istega razloga, kot je napisala Goldie. Brez zaupanja nimaš nič.
če je it odprla (resno) temo o xy osebkih, ki namigujejo, si vroče dopisujejo z drugimi, medtem ko imajo doma partnerja, mi je pa čisto brezvezna izguba energije. Zakaj trošit energijo za neke neznance? Vedno bodo obstajali ljudje, ki bodo preizkušali meje, ki bodo okušali zeleno travo drugje, ki bodo rožice sadili … pa kaj to koga sploh briga?! Tudi meni je delovalo, kot da ima it do nekoga osebne zamere,izapdlo je kot osebna razžalitev njenih vrednot, pa sem pomislila da gre za koga konkretno. Pa tudi če bi se nanašalo na koga konkretno, vsak je svoje sreče kovač. Drugih ne moremo prisilit v odgovornost, v spremembo obnašanja.
Forum je zaprt za komentiranje.