Resna tema

Torej kaj potem? Se lahko naprej pogovarjamo kot smo se doslej al moramo malo bolj pazit pri izbiri besed in komu kaj repliciramo/pišemo na zs? 🙂
Bi prosil razlago brez kače, Himalaje in ostalih eksotičnih potovanj.. sam tolk da vem kako se obnašat…ccccc

On_ midva lahko nadaljujeva v najinem slogu…torej vse oblike druženja, brez zavor:)).

Katera kača te je razkurila preko ZS-ja? Da ji zavijem vrat:))).

:)))))
Ma kaj razkurila! Pobegnila mi je, pa tako lepo “gnezdo” sem ji pripravil, preplašila mi je ženo, ker je mislila, da se skriva po stanovanju, da več noči ni spala, potem sem jo našel čez eno leto na vrtu (ni šla daleč 😉 In sem jo prinesel nazaj…. pa ni zdržala dolgo in sedaj je več ni….. :(…

Obrni se na It-ko…najboljš, da prek ZS, pa ne nagibaj al ne namiguj, zaboga :-))))

To boš moral pa sam pri sebi razčistiti. Lahko se lotiš Himalaje in poskušaš doseči kompromis ali pa pač malo prikriješ kar počneš v prostem času, da ne vznemirjaš koga po nepotrebnem. Samo glej, da ne boš v tej visoki travi in zakamufliran stopil kači na rep :)))

Saj govorimo o ljubezni a ne? Meni se njen opis zdi nič nedosegljivega.[/quote]
Če govorimo o ljubezni, potem je debata okrog kompromisov odveč. :)[/quote]
Mogoče res. 🙂

:)))))
Ma kaj razkurila! Pobegnila mi je, pa tako lepo “gnezdo” sem ji pripravil, preplašila mi je ženo, ker je mislila, da se skriva po stanovanju, da več noči ni spala, potem sem jo našel čez eno leto na vrtu (ni šla daleč 😉 In sem jo prinesel nazaj…. pa ni zdržala dolgo in sedaj je več ni….. :(…[/quote]

Čaki, ti zdaj pišeš o pravi kači?:))) Zmeden si:). Joj jih boš pokasiral ta vikend:)).

Pa kake partnerje si ti to izbiraš? 🙂

Pa kake partnerje si ti to izbiraš? :)[/quote]

? Kaj ti ni jasno?:)

:)))))
Ma kaj razkurila! Pobegnila mi je, pa tako lepo “gnezdo” sem ji pripravil, preplašila mi je ženo, ker je mislila, da se skriva po stanovanju, da več noči ni spala, potem sem jo našel čez eno leto na vrtu (ni šla daleč 😉 In sem jo prinesel nazaj…. pa ni zdržala dolgo in sedaj je več ni….. :(…[/quote]

Čaki, ti zdaj pišeš o pravi kači?:))) Zmeden si:). Joj jih boš pokasiral ta vikend:)).[/quote]Zmedena si ti, ker se sedaj ne smemo več sprenevedat 😉
Saj se boš privadila, počasi, kar počasi…. :))))

Čaki, ti zdaj pišeš o pravi kači?:))) Zmeden si:). Joj jih boš pokasiral ta vikend:)).[/quote]Zmedena si ti, ker se sedaj ne smemo več sprenevedat 😉
Saj se boš privadila, počasi, kar počasi…. :))))[/quote]

Saj se ne sprenevedamo….ravno zato je problem:))).

Jap, ker nimaš občutka, da si naredil nek kompromis, ampak si naredil nekaj, s čimer si osebo, ki jo imaš rad, osrečil.[/quote]

🙂

Saj teoretično se strinjam. V praksi pa ne poznam niti enega para, kjer ne bi nikoli prišla do kake “točke” v odnosu, kjer bi morala uporabit tudi delni sporazum, oba popustit pri svojih zahtevah in pogojih, torej kjer pride v poštev kompromis. Poznaš mogoče ti? ;)[/quote]
Ne, ne poznam. 🙂
Saj, če se to zgodi tu pa tam, še to ni nič takšnega, kar bi spodkopalo zadovoljujoč odnos.

Bom samo tole pokomentirala, potem se bom pa drugim stvarem posvetila. Dohajam vas pa itak več ne…

Obrni se na It-ko…najboljš, da prek ZS, pa ne nagibaj al ne namiguj, zaboga :-))))[/quote]

Ne, ne, ne It-ko… On_ ima ženo. Če na koga, naj se na njo obrne.

It veš da imaš prav in prav je tako

NEKATERE OVIRE ZA DOBRO POSLUŠANJE

1. Kaj drugi sploh hoče …

Ena izmed pogostih ovir na poti dobrega poslušanja je ta, da se prepuščamo ‘branju misli’, tako da presojamo namere in vzgibe drugih ljudi. Seveda je posledica ta, da pogosto zgrešimo namen oziroma bistvo sporočila, ki ga je drugi želel z nami podeliti.

Podobni smo osebi iz zgodbice o dveh zabojih: Tovornjaka sta stala z zadnjima deloma drug proti drugemu in voznik se je trudil, da bi spravil ogromen zaboj z enega tovornjaka na drugega. Mimoidoči, ki je opazil njegovo brezupno prizadevanje, se je ponudil, da bo pomagal. Tako sta oba moža sopihala in se mučila več kot pol ure brez kakršnega koli uspeha. “Bojim se, da ne bo šlo,” je sopel mimoidoči. “Nikoli ga ne bova spravila s tega tovornjaka.” “S tovornjaka?!” je vzkliknil voznik. “Za božjo voljo, saj ga nočem spraviti s tovornjaka, temveč nanj!”

Zato moramo naslednjič, ko se bomo počutili prepričani vase, preveriti svoja predvidevanja. Ljudje smo preprosto preveč zapleteni in preveč različni, da bi se lahko prepuščali ugibanju.

2. Komaj kdaj govorimo o istih stvareh …

“Dragi,” je rekla žena. “Sram me je, da tako živiva. Oče plačuje najemnino za hišo, brat nama pošilja hrano in denar za obleke, stric nama plačuje vodo in elektriko in prijatelji nama dajejo vstopnice za gledališče. Saj se ne pritožujem, ampak res mislim, da bi nama lahko šlo bolje.” “Seveda bi lahko,” je odvrnil mož. “Tudi sam sem nedavno razmišljal o tem. Imaš brata in dva strica, ki nama ne pošljejo niti tolarja!”

Vsak izmed nas živi v svojem notranjem svetu. Svetu svojih miselnih in čustvenih kombinacij, ki so nastale kot posledica preteklih izkušenj. Lahko bi dejali, da živimo vsak v svojem ‘filmu’. Če želimo spoznati vsebino drugega filma, moramo predvajanje svojega za nekaj časa ustaviti.

3. Prepričani smo, o čem drugi govori …

Štirinajstletni deček je nekega dne pri večerji naznanil, da so ga izbrali, da bo naslednjega dne poučeval svoj razred. Oče, strokovnjak za metode poučevanja vojaštva, je izkoristil to čudovito priložnost, da bi pomagal sinu s svojim znanjem in izkušnjami.
“Takole ravnamo v vojski, sin moj,” je rekel. “Najprej izberemo cilje akcije, okoliščine in stopnjo dela. Zdaj najprej odloči, kakšno akcijo naj bi izvedli tvoji sošolci, v kakšnih okoliščinah in nazadnje, kako dobro naj bi jo izvedli. In pomni, vsa vzgoja mora biti usmerjena v izvršitev, izvršitev, izvršitev.” Fanta ni to prav nič prevzelo. Rekel je samo: “Tako ne bo šlo, očka.” “Seveda bo. Vedno gre. Zakaj ne bi šlo?” “Zato,” je rekel fant, “ker naj bi imel uro o seksu.”

Naši dobri nameni so lahko ovira, da drugega ne slišimo. Postavimo se v vlogo nekoga, ki ve. Razvijemo celotno analizo in strategijo za rešitev drugega, ki pa sploh ne prosi za pomoč. Ob vsem tem pa se počutimo krasno, ker smo svoje poslanstvo svetovalca in rešitelja dobro opravili.

4. Napake drugih …

“Oprostite gospod profesor,” je rekel dijak. “Nisem mogel razbrati, kaj ste napisali na rob moje zadnje naloge.” “Napisal sem ti, da piši bolj čitljivo,” je rekel učitelj.

Pojavi se vprašanje, zakaj smo na določene napake, ki jih opazimo pri drugemu tako zelo občutljivi, nekatere druge pa nas sploh ne motijo. Če iskreno pogledamo vase, bomo morda ugotovili, da nas pri drugemu najbolj moti prav to, kar pri sebi pogosto prezremo. Drugi so naše zrcalo.

5. V besede drugega vnašamo svoj pomen …

Bil je dan njune zlate poroke. Ves dan sta bila zaposlena s praznovanjem, prijatelji in sorodniki, ki so jima prihajali voščit. Zato sta bila hvaležna, ko sta proti večeru lahko sama na verandi opazovala sončni zahod in počivala po napornem dnevu. Stari mož je nežno pogledal ženo in rekel: “Agata, vesel sem te.” “Kaj si rekel?” je vprašala stara gospa. “Veš, da slabo slišim. Povej glasneje.” “Rekel sem, da sem te vesel.” “Že prav,” je odvrnila in zamahnila z roko.”Tudi jaz sem te sita.”

Žal pogosto sploh ne slišimo, kaj nam drugi pravi. Na besede drugega se prav hitro odzovemo in tako odvzamemo sebi možnost, da bi slišali tisto pravo sporočilo. Iste besede imajo lahko različne pomene. Odvisno od tega, kdo in kako jih pove.

Vsako obnašanje, ki odvrača pozornost od drugega, predstavlja oviro. Preprečila nam bo, da bi resnično lahko slišali, kar drugi želi podeliti z nami. Naš odnos bo ostajal zgolj na površini, naša notranja osamljenost pa se bo poglabljala. Da bi se izognili površnim odnosom, moramo preveriti, kako poslušamo. Katere ovire najpogosteje ustvarjamo? Kdaj? Zakaj jih ustvarjamo? Kako lahko staro navado poslušanja nadomestimo z novo, takšno, da poslušamo z odprtostjo in iskrenostjo? Odprto in iskreno lahko poslušamo le tedaj, kadar smo na drugega resnično pozorni in kadar je iskreno obnašanje naša zavestna odločitev.

Pravilno poslušanje in spoznavanje drugega bi lahko primerjali z iskanjem neodkritih koščkov sestavljanke. Vsak delček zase nam le malo pove o celotni podobi. Če pa bomo znali prisluhniti, bo prvemu delčku kmalu sledil drugi, pa tretji … Počasi se bodo ti koščki zlivali v bolj jasno in povezano podobo, ki nam bo približala občutek, kaj pomeni biti nekdo drug. Tako s svojo pozornostjo in potrpežljivostjo gradimo most do sočloveka.

(Suzana Rebolj, Šola čustvene inteligence)

Nice job.

it, mislim, da je namen tvoje teme dosežen. Nekatere je zelo osebno nagovorila. :)) Kar sploh ni slabo, celo dobro. Občudujem realno samokritiko.

Jaz pa obžalujem, da je ni (bilo) več :).

Jaz pa obžalujem, da je ni (bilo) več :).[/quote]

pol bi jo pa lahko pokazal več ti 😉

To ti itak manjka 😉 zraven milijona ostalega 😉

Jaz pa obžalujem, da je ni (bilo) več :).[/quote]

pol bi jo pa lahko pokazal več ti 😉

To ti itak manjka 😉 zraven milijona ostalega ;)[/quote]:))
Če bi imel milijon bi se res lažje živelo…. :)))

pol bi jo pa lahko pokazal več ti 😉

To ti itak manjka 😉 zraven milijona ostalega ;)[/quote]:))
Če bi imel milijon bi se res lažje živelo…. :)))[/quote]

Ne bi blo nič lažje, ker ga itak nisi sposoben obračat… garant!

Matkic, eno miceno samokritike ti ne bi škodilo. Zaletavaš se kot teliček (v nova vrata).