Resna tema
Se strinjam s tabo, da je nekaj najlepšega lepe trenutke doživeti z najbližjim, partnerjem, in da se isti hip veseliš z njim. A hkrati je tega skozi celo leto lahko ogromno in če se le glede destinacije potovanja ne strinjata in gresta to doživet vsak zase, v tem še ne vidim razloga, da bi se razšla, če ostale stvari štimajo.
Ja, vsak po svoje. :)[/quote]
V takem primeru obstaja stična točka med obema: oba rada potujeta, čeprav na drugačne kraje. Posledično tudi bolje razumeta potrebe drug drugega.[/quote]
Res je. A vendar- a ni v odnosu najbolj važno to, da znamo stopit v svet drugega in pogledati skozi njegove oči? Če je par toliko zrel, da zna operirat s tem, ko npr. enemu potovanje toliko pomeni in drugemu ne (zapečkar), na tak način, da drugi začuti, kaoliko to prvemu pomeni in kako razdejanje povzroča v prvem s svojim ravnanjem (ne grem nikamor, sama ali s kom drugim pa ne želim, da greš), potem se stvar lahko reši. Meni se ne zdi tako zakomplicirano, vsaj če sta dva zares pripravljena stopit v čevlje čutenja drug drugega.
Tudi jaz si ne predstavljam, da bi moj partner ves prosti čas preživljal nekje brez mene. In tudi na dopust, potovanja, izlete hodiva/hodimo skupaj. Če pa ima on interes ali je njegova želja osvojiti Himalajo, jaz pa te želje nimam, se lahko nanjo odpravi za ves teden, tudi po večkrat na leto, če mu v prvem poskusu ravno ne bi ratalo priti na vrh.
V takem primeru obstaja stična točka med obema: oba rada potujeta, čeprav na drugačne kraje. Posledično tudi bolje razumeta potrebe drug drugega.[/quote]
Res je. A vendar- a ni v odnosu najbolj važno to, da znamo stopit v svet drugega in pogledati skozi njegove oči? Če je par toliko zrel, da zna operirat s tem, ko npr. enemu potovanje toliko pomeni in drugemu ne (zapečkar), na tak način, da drugi začuti, kaoliko to prvemu pomeni in kako razdejanje povzroča v prvem s svojim ravnanjem (ne grem nikamor, sama ali s kom drugim pa ne želim, da greš), potem se stvar lahko reši. Meni se ne zdi tako zakomplicirano, vsaj če sta dva zares pripravljena stopit v čevlje čutenja drug drugega.[/quote]
Drži. A vendar imamo ljudje različno razvito empatijo, ki pa ni nujno kakorkoli povezana s čustvi na splošno. In nekateri potrebujejo tudi več lastnih izkušenj, da jo razvijejo do nekega spodobnega nivoja.
Opisala si skoraj idealen odnos. Kako bi naj bilo in tudi je, če sta partnerja zrela, sposobna empatije in se spoštujeta.[/quote]
Saj govorimo o ljubezni a ne? Meni se njen opis zdi nič nedosegljivega.
Jap, ker nimaš občutka, da si naredil nek kompromis, ampak si naredil nekaj, s čimer si osebo, ki jo imaš rad, osrečil.[/quote]
🙂
Saj teoretično se strinjam. V praksi pa ne poznam niti enega para, kjer ne bi nikoli prišla do kake “točke” v odnosu, kjer bi morala uporabit tudi delni sporazum, oba popustit pri svojih zahtevah in pogojih, torej kjer pride v poštev kompromis. Poznaš mogoče ti? 😉
Postala sem solzna:). Ko nekatere berem dobim občutek, da bi tudi varanje tolerirali. Vse za ljubezen, pa magari je le enostranska:).
Očitno sama nisem za sklepanje kompromisov vse požec. Če s partnerjem nimava skupnih točk, je vseeno če sem s tretjim sosedom v odnosu, ker itak bi se drug drugemu prilagajala tako, da bi počela vsak svoje stvari.
Če govorimo o ljubezni, potem je debata okrog kompromisov odveč. :)[/quote]
Torej v pravi ljubezni ne gre za kompromise, ampak za razumevanje, empatičnen pogled v partnerjev svet in sprejemanje njegove drugačnosti?[/quote]
V pravi ljubezni gre za sprejetje partnerja takega kot je, ne pa da ga poskušamo preko kompromisov spraviti v svoje okove. pa četudi ne visita ves prosti čas skupaj, ne vem, meni pa paše odklop od vsakdanjosti vsake toliko časa. verjetno sem edina taka tu.
Torej v pravi ljubezni ne gre za kompromise, ampak za razumevanje, empatičnen pogled v partnerjev svet in sprejemanje njegove drugačnosti?[/quote]
V pravi ljubezni gre za sprejetje partnerja takega kot je, ne pa da ga poskušamo preko kompromisov spraviti v svoje okove. pa četudi ne visita ves prosti čas skupaj, ne vem, meni pa paše odklop od vsakdanjosti vsake toliko časa. verjetno sem edina taka tu.[/quote]
Nisi 🙂
…pač malo prikrijejo kar počnejo v prostem času in ga ne vznemirjajo po nepotrebnem, a ne? 🙂
Torej bi lahko kačo (anakondo) pripeljal v klet in nič povedal pa bi bil mir v bajti, brez kompromisov…. 😉
Ne da živimo drug mimo drugega, damo si dihat.
pa nisem mislila glavni dopust, kak vikend pa komot preživim brez mojega, ko gre na izobraževanja ali kam drugam. Enim je pa pač osvojitev partnerja zagotovilo, da niso osamljene in družba 24ur na dan. Meni pač ni.[/quote]
To mi je jasno. Ampak jst pišem o dopustu 14 dni, ki ga dva preživita ločeno.
…pač malo prikrijejo kar počnejo v prostem času in ga ne vznemirjajo po nepotrebnem, a ne? 🙂
Torej bi lahko kačo (anakondo) pripeljal v klet in nič povedal pa bi bil mir v bajti, brez kompromisov…. ;)[/quote]
Saj v takšnih odnosih res ne more priti do kratkih stikov, ker se izogneš vsem potencialnim nevarnostim:).
Forum je zaprt za komentiranje.