PRIJATELJSTVO
To lahko reče le nekdo brez takšne izkušnje, kar je tudi logično. Nekdo, ki ni nikoli resnično ljubil, si pač ne zna predstavljati, kakšni občutki so prisotni. Spider, če imaš punco, še ne pomeni, da imaš z njo bližnje odnose. Seks še ni bližnji odnos z nekom. Tak površinski odnos je navadno zgolj odvisnost od odnosov. Če bi ti imel kdaj kakšno resno čustveno zvezo, ne bi napisal tega zgoraj, pa lahko napišeš kar hočeš. 🙂 Razen, če si to napisal zaradi zavidanja do ostalih, ki jo imajo.
Marko spet si napisal sestavek poln nesmislov, ki ga niti sam ne razumeš. Ja, tvoje interpretacije odnosov so edine pravilne, najbolj normalne odnose z ženskami imaš ti, ki jih loviš po internetu, furaš zveze na daljavo, glede na tvoj zadnji prispevek, pa preziraš celo seks in ga razglašaš že apriori za..površinskega..:)))
Zakaj se meni zdi, da si ti nekakšen čustveni prijatelj mnogih žensk, s katerimi seveda nimaš nobenega intimnega stika, zato pa povzdiguješ v višave prijateljstvo napram razmerju, daljino napram bližine.
Očitaš mi odvisnost od odnosov, spet neko pametovanje na pamet, ko sem bil samski, si mi pisal obratno, ne vem, če se zavedaš, odvisen od odnosov si kar ti sam, saj ne znaš napisati enega stavka, v katerem en bi povdarjal svoje čustvene navezanosti do ženskega spola.
Mah… če ti ne razumeš mojih sestavkov, je to tvoj problem. Jaz pa vem, da ti razumeš svoje, kakor tudi jaz razumem svoje. Moje interpretacije niso edine pravilne, veljajo za mene. Kakšne odnose imajo drugi, ni moj problem, lahko pa ugotovim, da je večina precej žalostnih, površinskih.
To, da sem čustveni prijatelj mnogih žensk, s katerimi nimam intimnega stika je pa blizu resnice. Za to je povsem dovolj ena in edina. Prijateljstvo je seveda predpogoj za pravo bližino s partnerko, intima s takšno partnerko pa je neprimerljivo bolj pristna, globoka in čuteča, kot s tisto, ki te bližine ne ustvariš. Fizična razdalja pri tem nima prav nobene funkcije, je krivokljun kar lepo napisala. Pomemben je odnos, ki ga imaš z nekom. Nekdo se lahko vidi enkrat tedensko z nekom in ima odnos bolj kvaliteten, zadovoljujoč in osrečujoč, kot nekdo, ki vsak dan tiči s partnerko. Pa to ne pomeni, da forsiram tak odnos, to navajam samo kot primer. Seveda je ta odnos še polnejši, ko s takšnim partnerjem zaživiš skupaj.
Ne očitam tebi ničesar, razen če si se sam prepoznal v napisanem. Namreč, moški, ki se z žensko ni sposoben povezat tako fizično kot čustveno hkrati, je imenovan za erotofoba. Enako je z ženskami.
Seksa ne razglašam apriori za površinskega. Pravim le, da je površinski, ko partnerja nista v čustveno zaupljivem odnosu. Potreba po njem nastane bolj zaradi strahu pred tem, da na nam partner ne uide. Problem pa je, ker v takem odnosu pogosto najprej zadovoljujemo sovje potrebe in morda mimogrede še kaj ponudimo partnerju. Ampak, ker vsak človek potrebuje tudi čustveno bližino, je tak odnos navadno poln konfliktov, prepirov in nezadovoljstva. V odnosu, kjer pa vlada prava ljubezen, pa nam je največja želja zadovoljiti partnerjeve potrebe, tako čustvene kot fizične. Ko to dosežemo, čutimo partnerjevo zadovoljstvo in s tem lastno zadovoljstvo. Partner, če je pravi, pa nam to brez pogojev vrača nazaj, saj je to njegova želja.
Spider, eno je čustvena NAvezanost, drugo je pa čustvena POvezanost. Navezanost pride iz potrebe po odvisnosti živeti z nekom, druga pa nastane iz ljubezni do partnerja.
Nisi edini, ki si ga predstavljaš kot takšnega. Sicer pa kaj ta bumbar ve o ženskah, že ob 7ih zjutraj se logira na forum in je gor vse do 10ih zvečer. Vpišite v iskalnik njegovo ime in boste videli koliko prispevkov ta tipson napiše na dan. Tako cel dan visi za računalnikom in citira folk, ter jih skuša prepričati v svoj prav. Patetično.
Ah, kje pa, Sadni. Vsak ima prav. Tudi ti imaš prav. Vse imaš prav. Če pa imaš občutek, da te prepričujem, je to tvoj problem. Morda pa ne verjameš dovolj v svoje mnenje, da imaš občutek, kot da te drugi prepričujejo. Tvoji argumenti so pogosto res bolj šibki, ti so pa temelj nekega prepričanja.
Pa saj mene sploh ne čudi, da si vidva mene tako predstavljata, če pa gre za dve osebi s podobnimi uspehi na področju žensk. Težava je samo v tem, da se ne zavedata, zakaj me vidita tako, kot me. 🙂
Včasih je ženska debata povzročila, da je začelo deževati, danes pa dežuje zaradi nestrinjanja moških zaradi različnih pogledov :).
Že nekaj časa spremljam ta forum in moram reči, da se z večino, kar napiše Marko, strinjam. Zakaj bi morali vsi moški razmišljati enako? Še sreča, da so izjeme. Marko zaradi tega večkrat ne bo razumljen, ampak to seveda ni njegov problem. Tisti, ki ga bo želel razumeti, bo včasih poskušal tudi “prebrati med vrsticami”. Tudi ni narobe, če se je česa naučil iz knjig. Dandanes itak skoraj ni iskrenih pogovorov med ljudmi. Precej jih živi “navzven krasno življenje”, nato pa na forumih razpavljajo o težkih osebnih problemih, ker so že precej zabredli :).
lp
Jaz prav dobro vem, da od večine ne bom razumljen, zato tud tega ne pričakujem, tega niti ne pogrešam. In res tudi ni noben problem. Ko človek verjame vase, je pač vse bolj preprosto.
Če razumeš zakaj je 1+1=2, nekdo, ki se pa tega v šoli še ni naučil in tega še ne ve in se ti posmehuje ter obsoja tvoj rezultat, ga razumeš, zakaj to počne. Ni še prišel njegov čas.
Cranberry, “dežuje” vedno, ko trčijo med sabo različno sprejemajoči se svetovi/osebki, ne glede na spol. 🙂
Ne bi se rada delala zdaj pametno(to preprosto sem brez nekih dokazil ccc) ampak to, da je ena plus ena enako dve, ni stvar razumevanja, ampak intuicije, to vedo mnoge živali in otroci, še preden znajo govoriti, brati ali pisati, to preprosto veš ali pa pač ne veš, takih stvari se nikoli ne moreš naučiti. Lahko samo sovražiš tiste, ki imajo to, česar sam nimaš. Druga moralno bolj sprejemljiva in psihološko manj naporna možnost je pa racionalizacija 🙂 🙂
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Bravo. Še ena resnica.[/quote]Navezanost ne nastane iz (patološke) težnje po odvisnosti živeti z nekom. Je čisto prvinsko čustvo oz. nujnost, da do nekoga vsaj enkrat v življenju to moraš začutiti. To je odnos med materjo in otrokom v prvem letu njegovega življneja in kasneje v zaljubljenosti, ko idealiziraš potencialnega partnerja. Je preprostejša od ljubezni in manj materialistična kot fizična privlačnost. Je meja med realnim in mističnim. Povezan pa si lahko na več načinov, s prijatelji, s sodelavci, kolegi,… z umrlimi se lahko čutiš povezanega, v kolikor gre tu še vedno za navezanost, to meji na psihozo oz. splošnjejše na depresijo.
Navezana v dobesednem in prenesenem pomenu sta soplezalca v steni. Od trenutka, ko se navežeta, in do trenutka, ko se razvežeta, morata delovati drug z drugim, drug za drugega, drug drugemu vse. To ne pomeni, da ne plezata vsak zase ali da ne smeta gledati biljk v skali ali oblakov nad njima ali poti pred seboj.
Navezanost ni nekaj, kar ima apriori negativni prizvok. Ne pomeni nujno takoj dušiti drugega.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Lahko to konretiziraš? Kakšna je razlika, da se s punco ne moreš videt pogosteje, zaradi njenega dela, zaradi vajinega različnega urnika ali zaradi “vožnje”?
Sicer pa je verjetno komunikacija med takima na dnevni bazi, ne gre za to, da se pogovarjata samo ko se srečata, lol[/quote]
Američani imajo pregovor, “absence makes a heart grow fonder”, samo kaj, tu je pač moderno, da se ničesar en relativizira, pišejo se neke absolutne resnice, čeprav je absolutnost seveda čisto abstrakten pojem, in nikoli pravzaprav ne moremo vedeti, koliko točno imamo prav– na tem svetu pač ne.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Katenjka, enkrat ob priliki boš razložila, kaj misliš s to svojo racionalizacijo. Nimam pojma, kaj ti to predstavlja, ker ponavljaš pa nonstop, ko kako stvar razložim. 🙂
Daj mi zaupaj, kakšni so ti tvoji silni uspehi, ki naj bi ti jih zavidali? Enkrat pišeš, da si v vezi, drugič, da se dobivaš z ženskami..
Tak žrebec, kot si ti, popoln, lep, pameten, idealen…pa moraš ženske po netu pecat? Te ni nič sram?
Jaz sem average Joe, po pameti, statusu, izgledu, prepričanjih..pa mi tega nikoli ni bilo treba načrtno početi..
Stari, zamisli se malo nad sabo, zakaj si tako nasilen z vsiljevanjem svojega prav vsem okoli sebe.
In veš,. zakaj ti čisto nič ne verjamem?
Ker se predstavljaš kot nekakšnega idealnega človeka. idealni ljudje ne obstajajo. Robi, matjažko in ti mi delujete kot juha brez soli, vaša “mnenja” pa so iz knjig prepisane teorije, brez ščepca življenja.
Lej, sej zaradi mene, daj še naprej glumi tu gor idealneža, sipaj svoje strašne relativnostne teorije…ampak lažeš samemu sebi…in par neumnim ženskam, ki ti nasedajo.
Spider, ne obremenjuj se toliko z drugimi. Če se ti zdi, da drugi glumijo, se morda samo opazuješ v ogledalu. Ker, saj se spomniš, nekaj dni nazaj si napisal, da o meni dejansko ne veš ničesar. Kako lahko potem trdiš, da glumim?
Če me ti vidiš idealnega, je to pač tvoja resnica. Jaz pravim, da je vsak zase idealen, če le sprejme sebe, takšnega kot je. Seveda imam kup napak, že samo ti jih vidiš polno. Nikoli nisem nikjer napisal, da sem idealen, to je tvoje videnje, do katerega imaš pravico. Z napakami je pa tako, da jih pri sebi navadno ne opazimo. Dokler človek osebnostno raste, ima napake. Gotovo imam tud kakšno, ki se je še ne zavedam.
Ne, po netu pa me res ni sram žensk pecat. Če bi moral še enkrat pecat, bi naredil še enkrat tako. Pravzaprav me ni sram ničesar v svojem življenju. Vse, kar se je zgodilo slabega, se je zgodilo z razlogom, ki ga v nekem trenutku nisem najbolje razumel. Se pa da iz tega vedno kaj naučit ali pa tudi ne.
Racionalizacija je pač obrambni mehanizem, v bistvu nevrotično stanje, s čemer se zavaruješ pred psihičnimi bolečinami, no to se tepe eno z drugim samo po sebi, ampak kratkoročno menda nekateri tako uspešno funkcionirajo. Ma v bistvu je nesmiesl, kar sem napisala, ampak tako je.
Kar se tebe tiče, mislim da ne gre za nezavedno stanje, kar obrambni mehanizmi po definiciji so, ampak za naravnanost doživljanja sveta, odnosov do sebe in drugih, način življenja,ki si ga sprejel za svojega menda že zelo zgodaj, še preden si bral vse tiste knjige. Moram priznati, da si dober v tem.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup]
Saj ne moreš vedeti, kako mi živimo……
Nikoli ne uporabim le soli…Obstajajo še druge začimbe…
A čemu sploh želja po soljenju…..Večina ljudi je že pozabila kakšen okus ima sploh ta prava, naravna hrana…Če probaš paradižnik iz trgovine in v njega ugrizneš, ima nek čuden, odvraten okus, ki ga brez soli sploh ne moreš jesti….Čisto nasprotje pa je tisti z vrta, ki je poln raznih okusov…malo sladkih, malo kislih….
Naše življenje prav tako okušamo ali doživljamo preko občutkov….In večino občutkov je človek obsodil…Obsodil tisto otroško iskrivost, spontanost in s tem veselje do življenja….Ker so v nas vse te občutke, ki izpolnjujejo naše živlenje in preko katerih življenje okušamo obsodili, smo jih v sebi zatrli…..Življenje tako postane pusto, prazno, zadovolji le par čutov, v globini pa ostanemo nezadovoljni. Tako, kot pusta, soljena hrana, zadovolji le površino jezika, telo pa trpi zaradi pomanjkanja…….To pa vodi v odvisnost in pretiravanje.
Dokler ne zmoremo sprejeti sebe takšne, kot smo..Si dovoliti občutiti tisto, kar obsojamo, si pomagamo z nekimi umetnimi pripravki..Na primer, se našminkamo, da lahko spet občudujemo sebe..A še vedno je to le kot nek kupljen in slan paradižnik, ne pa paradižnik z vrta, ki ne rabi nobene soli in umetnih dodatkov, da bi v polnosti zadovoljil naše čute.
Forum je zaprt za komentiranje.