Prijateljstvo M/Ž

Poznam par primerov, da imajo ženske možeke, ki jim strežejo na vse pretege, samo ženskice imajo pa ljubimce. Očitno rabijo enega copateka pa še enega, ki postori vse osalo.
Ja preveč uslužnosti lahko tudi škodi :).
Eni so pa uslužni in čisto medeni, ker imajo kaj na vesti. Recimo kako simpatično zadevico.
Tako kot je rekla bibita, če je preveč uslužen, so že križi in težave:).

Lahko sem to, kar si želiš. Saj naš moški smisel sloni le na tem, da čitamo in izpolnjujemo vaše želje. :D[/quote]

To pa je zelo prefinjeno napisano, saj običajno potem iz moške strani sledi: jaz nisem to in to, nisem takšen, to je zraslo v tvoji glavi ….. to si si ti želela.)

S takimi moškimi, ki jim je smisel le v tem, da čitajo in izpolnjujejo ženske želje, so običajno sami križi in težave.:))))))[/quote]

Ronka

Ronka, znaš pravilno prijeti gobana? Doli pri peclju ga je treba zgrabit? Ali ti kar za kapico? 😀
Za večerjo samo jurčke? Zjutraj ti ne bi kaka juhica pasala? Pretežka jed, ali kaj? 😀

Katenjka

Katenjka, najbolj pošteno je, da se vsak ukvarja sam s sabo, kot pa z drugimi, ti se še posebej rada posvečaš meni, opažam, ker imamo vsi dovolj dela s sabo, če smo le sposobni videti tudi svoje lastne napake in pomanjkljivosti, kot pa da se ukvarjamo z drugimi ljudmi.

Katenjka

Mislim, da tudi ti nisi tu izvzeta ali kaj drugačna (boljša) od (nas) drugih. Ko se primerjamo z drugimi in sami sebe štejemo za boljše ljudi, nujno rabimo okrog sebe nekoga “slabšega” oz. ga naredimo slabšega – grešnega kozla, ki potrjuje našo domišljavo večvrednost.

A bi šlo, da bi se v prihodnje malo manj ukvarjala z mano – predvsem področje moje zasebnosti, partnerskih zvez, skrbi za moje duševno zdravje, spolne navade, razna ugibanja itd. itd.? Hvala, neizmerno ti bom hvaležen do smrti in še po njej 100 let v onostranstvu, ko bom v nebesih, ti pa verjetno kje bolj v toplih krajih z močno sončno pripeko in visokimi temperaturami, zato se raje poboljšaj, zdaj ko še imaš čas. :)))

Bibita_Melita

Moja moška vloga se zreducira služenju ženski in Kristusu, kaj si si pa ti mislila? 🙂 Tvoj ni tak? Jah, kaj češ… 😀

ronka

Točno tak sem jaz, kot bi mignil, me obrne ženska, čisto nemočen sem. Vedve z Bibitko bi me lahko zaščitile, npr. me skrijeta pod odejo? Ronka, ti imaš itak plac v postelji, Bibitkina je polno zasedena. 🙂

Katenjka, najbolj pošteno je, da se vsak ukvarja sam s sabo, kot pa z drugimi, ti se še posebej rada posvečaš meni, opažam, ker imamo vsi dovolj dela s sabo, če smo le sposobni videti tudi svoje lastne napake in pomanjkljivosti, kot pa da se ukvarjamo z drugimi ljudmi.

Katenjka

Mislim, da tudi ti nisi tu izvzeta ali kaj drugačna (boljša) od (nas) drugih. Ko se primerjamo z drugimi in sami sebe štejemo za boljše ljudi, nujno rabimo okrog sebe nekoga “slabšega” oz. ga naredimo slabšega – grešnega kozla, ki potrjuje našo domišljavo večvrednost.

A bi šlo, da bi se v prihodnje malo manj ukvarjala z mano – predvsem področje moje zasebnosti, partnerskih zvez, skrbi za moje duševno zdravje, spolne navade, razna ugibanja itd. itd.? Hvala, neizmerno ti bom hvaležen do smrti in še po njej 100 let v onostranstvu, ko bom v nebesih, ti pa verjetno kje bolj v toplih krajih z močno sončno pripeko in visokimi temperaturami, zato se raje poboljšaj, zdaj ko še imaš čas. :)))
[/quote]

To vse velja tudi zate, jaz bi že zdavnaj nehala, če bi ti nehal. Sem mislila, da si že nehal, pa si me z vsakim postom, razen s tem, prepričal v nasprotno. Mislim pa, da nisem nič takšnega napisala, da bi se morala odkupit s čim takšnim, da bi bila možna tvoja še posmrtna hvaležnost. Ti pa tudi ne vem no…če se boš na račun tega pisanja tu odkupil za nebesa…sicer pa hvala za modre misli, tega res manjka ja, priznam, tudi meni.

Tisto je bil samo primer. Zdravilo proti bolečinam ti da navidezen občutek, da je vse v redu.
In to ni moj način, da bi tako “reševal” probleme. Saj se ne spomnim, da bi kdaj v življenju vzel kakšen Lekadol ali kaj podobnega.

Zato pa išče bližnjico do ronke. Ronka mu je bližje. Pa še s traktorjem lahko pride po njo..:)

Samo kaj, ko pravi, da ga lahko vsaka ženska obrne 🙂

[/quote]
Zato pa išče bližnjico do ronke. Ronka mu je bližje. Pa še s traktorjem lahko pride po njo..:)[/quote]

To iz lastnih izkušenj ? 🙂

Drugače se pa strinjam s tem, kar pišeš.
Na eni strani je moški, ki se trudi, da bi bila ženska zadovoljna…Po drugi strani pa takšna ženska verjame, da mora moški skrbeti za njeno zadovoljstvo……Tako imamo “popolna” neodgovorna partnerja.
Seveda je zgornji citat iz ženskih ust, ki vso odgovornost prelaga na moškega, ker ni dovolj dober, saj je ženska očitno še vedno nezadovoljna.
Moška izjava bi bila podobna, saj bi moški ravno tako izjavil, da živi s tečno žensko, ki ji nič ne paše….:)

Saj vemo zakaj se uporabljajo copate … moški copata 🙂 pri ženski ne bo preveč spoštovan. On ji bo vse nudil, ona pa bo skočila čez plot.
Pa tudi obratno velja: koliko zgodb je na temo, ko se ženska pritožuje, da mu vse nudi, mu vse naredi, on pa okrog vandra in druge ženske lovi.
Partner ni naš služabnik, služabnica. Partner mora biti prijatelj, prijateljev pa ne izkoriščamo.

Ja….Ampak “copata” ne izkorišča, ampak ta drugi. “Copata” je le preveč naiven in slepo verjame v dobroto drugega.

Res bi blo treba razčisti ta pojem copata. Kdo je copata, tisti ki daje in vlaga v odnos in partnerja, ker ga to veseli? Potem sem jaz copata in bom copata ostal. In poiskal bom sebi sorodno copato, se pravi zrelo žensko, ki tega pojma ne pozna pod to definicijo. Ženska, ki je s sabo nezadovoljna, bo vedno iskala razloge za svoje nezadovoljstvo v partnerju, saj je prepričana, da je on tisti, ki ji mora ustrečt na pravi način. Ampak težava je, ker ta način nikoli ni pravi. Če je moški “ustrežljiv”, ljubezniv, ga označi za copato in ji postane neprivlačen, če pa je grobijan, pa prihaja do nasilja in spet trpi, samo na drugačen način. Ni pa sposobna spoznat, da težava ni v partnerju, ampak v njej, ker ne prepozna svojih želj in si ne upa odpret srca in povnovno brezskrbno zaupat, zato je ves čas na preži. Ne sprejema niti sebe, zato, ne verjame, da lahko sploh kdo drug sprejema njo, zato se ves čas boji pokazat svoj pravi jaz in na ta način vse čas odriva od sebe vse, kar bi ji lahko prineslo tisto željeno bližino. Raje se zateka k nasilnemu odnosu, ker verjame, da česar več ni vredna.

In zato ta copata ni cenjena 🙂

Poznam pa še par primerov, ko recimo mama sina, včasih tudi moža, streže od spredaj in zadaj. Potem je pa ta sin star 30 let, ampak še vedno mama vse naredi in ves čas govori, da mu vse da, da on ne bi mogel živeti brez nje in tako naprej. Ta sin je res katastrofa od katastrofe, ne zna niti osnovnih stvari potrebnih za življenje. Lahko bi rekli, da sin mamo izkorišča pa jo res? Mogoče pa mama sina izkorišča? S tem, da ga je naredila popolnoma odvisnega od nje, je sebi zagotovila, da je res potrebna na tem svetu, da brez nje pa ne gre.
Ali pa ljudje, ki strežejo delijo vsem po vrsti darila (pecivo, ki ga spečejo, pletenine, ki jih naredijo in podobne zadeve), za vsako drobno uslugico, kup daril. Prejemnik pa pogosto sploh ni vesel ali recimo hujša in pecivo ni ravno dobrodošlo ali ne nosi volnenih puloverjev ali pa preprosto teh pletenin ne rabi ve pa, da so veliko vredne (če štejemo delo, ki je potrebno, da se splete pulover) in mu je neprijetno, ker dobi darilo, ki ga ne rabi, je pa veliko vredno.
So taki darovalci res dobrotniki? Ali pa želijo le, da bi se čutili potrebne, želijo kupit pozornost?
Meni se zdijo moški-copate, ženske-strežnice, mame-strežnice, neprestani-darovalci … vsi nekak podobni. Vsem nekaj manjka in hočejo ljudem dajat nekaj, čeprav ljudje tega sploh ne rabijo. Nekateri ta darila sicer radi izkoristijo (ampak ne cenijo darovalca), enim pa je neprijetno, ker ne rabijo darila ali pa se čutijo potem nekaj dolžne.

Ja, verjetno razumem tvojo definicijo copate. V bistvu je res definicija copate dost preprosta. Če daješ ljudem nekaj, kar ne potrebujejo, si copata. Če jim nimaš dati ničesar, oddidi iz odnosa, enako, če ne veš, kaj potrebujejo.

Zelo dobro napisano.

Če človek ne prenaša krivdo za svoje nezadovoljstvo na partnerja oz. kogarkoli drugega pomeni, da prevzema odgovornost za svoje nezadovoljstvo nase. Tega pa ne zmore vsak. Veliko bolj priročno je namreč, da prenašamo krivdo na druge.

Sem ravno o tem razmišljal, zakaj niso cenjeni….
V bistvu si vsi želimo imeti ob sebi nekoga, ki bi izpolnjeval naše želje, nas zadovoljeval…Torej s takšnim človekom ni nič narobe.
Bistveno je, kako ga doživljamo. In beseda “copata” je pravzaprav le odsev našega nespoštovanja.
Učili so nas, da spoštujemo le avtoritete. Torej nekoga, pred kom imamo nek strah ali strahospoštovanje.
Znano je, da si starš, ki igra vlogo žrtve in svojega otroka razvaja, ne bo pridobil nobenega spoštovanja. Otrok bo prej ali slej začel takšnega starša izkoriščati in z njim manipulirati. Saj ne bo strahu pred posledicami.
Prav tako bo partnerka, kateri mož ji bo vedno na uslugo, začela izkoriščati. Ne bo ga spoštovala, ampak ji bo vseeno za njegova čustva. Zato ga bo prej ali slej prevarala. Tako, kot ima otrok takšnega starša za norca, tako bo imela žena svojega moža za norca….Mislila si bo, zakaj bi tega norca spoštovala….Verjetno niti opazil ne bo, da sem ga prevarala….In z njim manipulirala…..Isto, kot otrok počne s staršem, ki si s primerno vzgojo ni pridobil spoštovanja.

In ker je vedno več takšnih staršev, ki delujejo kot luzerji, je vedno več varanja. Ni občutka za avtoriteto in ne spoštovanja.
Saj vsi vemo, da je varanje nekaj slabega. Pa laganje….Ampak to naredijo le tisti, ki nimajo spoštovanja…Ki v partnerju vidijo luzerja ali revo, ki nima samozavesti…Kar pomeni, da se varanje dogaja nesamozavestnim. Kar le povečuje njihovo agonijo.

Nazadnje se bomo pa vsi strinjali :).
Robi, po mojem je to podobno kot to, ko recimo, če moraš delati, da zaslužiš denar in si potem kupiš nekaj, tisto, kar nabaviš ceniš. Če pa ti nekdo kar da denar pa tiste kupljene stvari ne ceniš kaj preveč.
Denar, ki si prislužiš oz. dobrine, ki kupiš s tem prisluženim denarjem, dosti bolj ceniš kot dobrine kupljene z denarjem, ki si ga recimo zadel na Lotu.
Jaz sem recimo pri tečajnikih takoj opazim komu starši vse nudijo (v materialenm smislu) in komu ne. Tisti ta razvajeni zahtevajo, da jim daš vse, čas, opremo pa še hvala ne znajo reči. TIsti, ki pa jim ne pade vse z neba, tisti pa znajo cenit.

Če oba partnerja, prijatelja, sorodnika, sodelavca… vlagata v odnos, se trudita, bosta oba znala cenit, kar daje drugi. Če daje le en, drugi pa samo jemlje pa ga ta drugi ne bo cenil, ker niti ne ve, da se nekdo trudi zanj.

Itak, da se strinjam….:)

Seveda je razlika ali hišo delaš sam ali pa ti je bila podarjena.

In to je glavni problem današnje družbe. Prišli smo v drugo skrajnost. Pomembno je, da se čimveč troši in takšni razvajeni sončki so vrhunec potrošniške družbe.

Ker drugi misli, da prvi mora vse nuditi, da je to normalno in si to zasluži.
Zato si izbere takšnega, ker mu je domač in ga spominja na nezrelega starša, ki mu je prav tako vse nudil, pa čeprav je ob tem trpel.

In ženske smo zgrožene, ko naletimo na 30 letnega maminega sončka, ki išče ne partnerko-mamo (zanj, ne za njune otroke).
MOških sončkov je kar nekaj takih. Me pa zanime moško mnenje o takih ženskah, koliko jih je kaj? Da so stare 25-40 pa nesposobne same sebe preživljat, take razvajene princeske? Je to pogost pojav med ženskami?
Jaz vem, da med samskim moškimi je to kar pogost pojav (zato so samski), ne vem pa kako je med ženskami glede tega, ker se ne ubadam s samskimi ženskami :).

Verjetno nič manj, kot moških.

Sicer takšne princeske ponavadi uživajo hotel “mama” in s svojo mamo terorizirata moškega.
Obratno tudi velja.
Vse težave s taščami so posledica prevelike navezanosti na starše. Partner bi moral zagovarjati partnerko in obratno, ne pa biti proti.

Ne vem, mogoče se pri ženskah vse to drugače izraža.
Opazila sem, da je več takih primerov, da je mama-samohranilka sina razvadi do kraja (v smislu, da sina obravnava kot svojega partnerja), hčer pa ne. Tu nastane več moških razvajencev, ker je seveda veliko več mam samohranilk kot očetov samohranilcev, ki bi razvajali hčere (v smislu nadomestne partnerke). Sploh, če ima taka mama samo sina, hčere pa ne.
Kaj pa, če ne gre za samohranilsko družino, ampak, da sta oba starša prisotna in razvajata sina in hčer. Tu pa je verjetno število podobno na eni in na drugi strani?

Med samskimi moškimi 25-40 opažam kup takih, ki so večni študenti ali pa tudi, če so končali šolo, kar nič ne naredijo, da bi dobili službo. Če pa že imajo službo pa ves denar zagonijo za traparije, namesto, da bi delali na tem, da bi si uredili stanovanje, če so že doma pri starših pa seveda plačevali stroške, pomagali doma delat.
Kar se tiče žensk pa poznam predvsem kolegice in glede, da se preprosto ne družim s takimi princeskami, jih preprosto ne poznam. Med temi pa, ki jih poznam pa so samske pa ne opažam, da bi bile večne študentke. Nekak vse bolj zagnane, da so končale šolo, si našle službo, delajo na tem, da bi živele na svojem oz. so že na svojem. Pa vseeno samske? Kje je tu problem?
S tem ne pravim, da žensk-princesk ni, samo jaz jih ne poznam, ker nimam take družbe. Za moške se pa zanimam pa potem naletim na vse mogoče :).

Uf sem zakomplicirala. Bistva pa nisem vprašala: zanima me kaj mislite kako se kaže pri ženskah ta potrošniška deformiranost, ki se pri moških kaže v tem, da so vse bolj pogosti mamini sinčki, ki si še jajca ne znajo speči sami in ne plačati položnicee.
Eno zadevo sem pa opazila pri mladih ženskah: nekatere preveč pretirvajo s tem, da naj bi bili moški in ženske enakopravni. To si nekatere predstavljajo tako: moški tudi gospodinji (kar je čisto ok), ampak ženska pa se ne dotakne ‘moškega’ dela. Torej ženska dela samo ‘ženska’ opravila, moški pa ‘moška’ in ‘ženska’. To pa seveda ni ok.

Ronka, sploh ni res, da so takšni moški samski. Veliko jih je v zvezah. Ampak s takšnimi ženskami, ki jim to “ustreza”. Vsak odnos je vzajemen. Ženska, ki se ne mara je z moškim, ki nad njo izvaja nasilje. Moški, ki je mamin “sinček” je z žensko, ki se ne ceni in verjame, da če mu bo v vsem ustregla, jo bo vzljubil. Enako je z moškim “copatekom”, le da so tu spoli zamenjani. Vsem pa je skupno to, da v odnosu niso zadovoljni in celo verjamejo, da česa več ni možno dosečt ali pa si ne predstavljajo, kako sploh do tega prit.

Pravzaprav imaš prav Marko. Moj pogled je malce pristranski :). V moji družbi so večinoma vsi vezani in družim se z ljudmi, ki so ok. In potem potegnem vem, da so vsi vezani ok :). V družbi je tudi kup samskih žensk in ker se ne družim z nekimi razvajenkami, spet sklep: vse samske so ok :).
Ker pa me seveda zanimajo samski moški, ki jih v moji družbi ni, se trudim še kje spoznati te samske in če uporabljaš internet za to, naletiš na vse mogoče, in spet lahko potegnem sklep: da so večinoma neki razvajenci :).
Se pa zavedam, da ti moji sklepi niso ravno realni. Da bi verjetno samski moški kaj podobnega sklepal glede žensk :).

Bistvo vsega pa je samo v tem, da prepoznaš svoje resnične in globoke želje, si jih priznaš in jih začneš uresničevat, tako v življenju nasploh, kot v gradnji odnosov. Ko začneš spoštovat svoje želje in veš kaj želiš, to tudi dobiš, saj tem željam slediš. To pomeni, da če si zaželiš svež črn kruh, ne boš vzel starega zato, ker v tisti trgovini drugega nimajo, ampak boš tako dolgo iskal svežega, da ga najdeš, pa magari obrneš 10 trgovin. Dobro, ne zdaj tega vzet dobesedno, pač pa kot prispodobo.

Samo problem je v tem, če predolgo iščeš ta svež črn kruh, ga je vse manj :(.
Oz. ta svež kruh, želi it v točno določene roke. Ali pa recimo sploh nimaš pojma kje iskati ta svež črn kruh ali pa ga vidiš, veš kje pa ne sežeš na do police, kjer je ta kruh.