Prijateljstvo M/Ž
Moj najboljši prijatelj, s katerim nikoli nisva nič imela, ni gay. So pa gayi dobri prijatelji ženskam, tako na hitro bi rekla, ker razumejo šibkost položaja, v katerem smo vsi skupaj, družbeno, biološko… ja točno to, tudi gayi si želijo imeti otroke… pa ne delam tu reklame za…
Aja še to, prijateljsto je po moje možno tudi če sta si dva seksualno privlačna. Saj pa ne spiš kar z vsako, ki ti je vsaj malo všeč, ali pač? Po moje si prijatelja sploh morata biti malo všeč.[/quote]
Katenjka…Pa s tvojim bivšim sta prav tako prijatelja.
Tako, da je možno.
Pa vedno več je takšnih, ki imajo z bivšim otroke in če nista skregana, sta prav tako lahko prijatelja.[/quote]
Ja res sva. Ne vem ali gre tukaj za sarkazem ali črni humor (ki ga spet ne razumem).
Lahko sva na 20 cm skupaj pa se ne bo nič zgodilo in nikomur ni do popravnega izpita. On je sicer nekaj bluzil, da mogoče kdaj kasneje… ne vem, kdaj je to mislil, ker v reinkarnacijo ne verjame… ne resno, v tem življenju sva in bova ostala samo prijatelja. Je pa vseeno nekdo s katerim sem spoznala tisto najlepše in tisto najbolj boleče. In nimam razloga, da bi to ponavljala… ah neumnica… saj vem.
Mi je pa malo tesno pri srcu, ko berem tukaj in ugotavljam, da je tako prijateljstvo tako zelo netipično.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Navadno lahko res z bivšimi najlažje sklenemo tisto pravo prijateljstvo, ker je VSE že za nami in vemo kaj lahko pričakujemo drug od drugega. Tudi sam imam tako izkušnjo.
Po Košičku ne more obstajati pravo prijateljstvo med moškim in žensko ker ju vzajemno moti njuna spolna privlačnost, razen če sta oba homoseksualna.
Kaj pa je “pravo prijateljstvo”? Ne vem.
Je pa nekaj drugega pri partnerstvu, če gre za ljubezen je del nje tudi zaupanje in če partnerju zaupaš potem ne bi smelo biti težav, če ima prijateljico/prijatelja, če mu ga prepoveduješ potem mu verjetno ne zaupaš in pod vprašaj postaviš tudi svoja ljubezenska čustva do njega in se lahko vprašaš, če nisi mogoče bolj posestniški. 😉
Kot je že It napisala v sosednji temi, bi bilo treba definirati prijateljstvo. Tisto tam sem napisal bolj za hec. Vsekakor pri teh temah vsaj jaz ne mislim na dva, ki ju morda druži nek skupen interes (hobi, profesija, lahko tudi samo čvek ob kofetu ali kaj podobnega) in tečejo debate pretežno v tej smeri. Ko pa gre za globlje povezave, recimo da prijatelj morda več ve o tvoji intimi, čutenjih, željah ipd. kot partner, potem vsekakor mislim, da ni slučaj, da je tvoj “najboljši prijatelj(ica)” nasprotnega spola.
Kljub vsemu pa je morda v tistem, kar sem tam napisal, le kanček resnice: velikokrat se takšna prijateljstva, vsaj z ene strani, vzdržujejo zaradi čisto navadnega bildanja ega, ker se marsidko zaveda, da morda na drugi strani obstajajo čustva in tako dobi tisto, kar v partnerstvu pogreša – pozornost.
Po moje je prijateljstvo nek pristen in iskren odnos, kjer lahko drugemu zaupaš in se na njega zaneseš. Obsega lahko marsikaj..Lahko so hobiji….Marsikaj, razen intime seveda. Ta je rezervirana za partnerja. :)[/quote]
Že, že, vendar pa naj bi to veljalo tudi za partnerstvo + intima.
Včasih pa se res zdi, da to nekateri(e) dojemajo prijateljstvo točno tako kot praviš, partnerstvo pa ravno obratno :-)))
Men je prou žou za vse, ki ste mnenja, da pristno prijateljstvo med M in Ž ni možno, ker se prej ali slej začneta privlačit. Poznam tipa (ni moj frend, prej znanec), ki ima precej ženskih prijateljic, samski, rad kuha, kolesari, bere, razvaja svoje ženske prijateljice, ki uživajo v njegovi družbi, včasih se jih zbere več, nekatere pridejo tudi s partnerji ali sodelavci, skratka, zanimivi odnosi. So izobraženi, debatira se o vsem, ne gre za nikakšne orgije ali subtilno flirtanje. Midva se pač nisva ujela, zato nisva frenda.
Zame je prijateljstvo, da lahko ure in ure bluzim, z besedami ali pa da sva tiho, tudi po telefonu da lahko bluzim, in se nikomur ne zdi zapravljanje časa, da lahko sediva vsak (nima tu spol veze, čeprav je prijateljstvo z drugim spolom drugačno kot z istim) na svojem koncu postelje, pa ni nikakršne želje po nekih fizičnih stikih in spraševanj, ‘kaj bi bilo, če bi kaj bilo’, da sanjava vsak svoje sanje in se ne slepiš, da gledaš v isto smer…da se počutim mirno in varno in sprejeto, in da vem, da je na drugi strani prilično isto! da čutim, da me ima nekdo rad in jaz isto njega in se hkrati zavedam, da vendar obstaja nek prostor, da se ne moreva prizadeti, in če se oddaljiva, da ne bo tako kruto bolelo, kot je to takrat, ko sva se s fantom razšla iz ljubezenskega odnosa…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Saj sem rekel, da je problem v definiciji. Tu očitno ne gre za take vrste prijateljstvo, kot ga imaš lahko največ z enim ali dvema. in BTW, si prepričana, da je ta tip hetero?[/quote]Pisala sem načeloma nasplošno ne glede na spol, ali pa če že hočeš, mučki provokator, ja opisovala sem mogoče nekoga, ki ni gay, je pa nekoliko specifičen, bližje je sv. jožefu in hkrati nadangelu gabrielu, kot si moreš misliti, odločil se je da postane duhovnik, in stikov zaradi še nekih tretjih stvari nimava več.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Če prepogosto citiramo neko “avtoriteto”, v tem primeru Košička, potem to (i)zveni nekako takole: “Moj stari ata pa pravi tako in tako”. 😉 Ujameš se v klišej razmišljanja nekoga drugega in tako z obešanjem na avtorite nekako žrtvujemo oz. se odrekamo zmožnosti lastnega avtonomnega kritičnega razmišljanja, če ima določena avtoriteta a priori prav v vsem. Košiček je zanimiv za brati, ima določene “svetle točke”, kjer zadene bistvo, predvsem glede čustvenega izsiljevanja in podobni htem, vpeljuje pa tudi zelo subjektivne poglede, saj mimo tega skoraj ne more noben avtor v psihologiji, saj psihologija ni točno znanstvena veda kot recimo matematika, taka tudi ne more biti, ampak se dotika filozofije in celo teologije (V. Frankl npr.). In Košiček, če ga bereš skozi različna obdobja, tudi spremeni ali omehča določene poglede, tole pretirano navezovanje na homoseksualnost se mi zdi pogosto mimo.
Saj sem rekel, da je problem v definiciji. Tu očitno ne gre za take vrste prijateljstvo, kot ga imaš lahko največ z enim ali dvema. in BTW, si prepričana, da je ta tip hetero?[/quote]
Je strejt, ja. Če bi bil zraven, bi se ti zdela zelo zanimiva in pestra družba, največkrat ni to druženje 1 na 1, ampak so vsaj 3-je, včasih pride še prijateljica s hčerko.
Sicer pa če je nekdo samski, to še nič ne pomeni o njegovem spolnem življenju in koliko ima dejansko suše, s prijateljicami pa se ne meša nikoli!
Saj sem rekel, da je problem v definiciji. Tu očitno ne gre za take vrste prijateljstvo, kot ga imaš lahko največ z enim ali dvema. in BTW, si prepričana, da je ta tip hetero?[/quote]Pisala sem načeloma nasplošno ne glede na spol, ali pa če že hočeš, mučki provokator, ja opisovala sem mogoče nekoga, ki ni gay, je pa nekoliko specifičen, bližje je sv. jožefu in hkrati nadangelu gabrielu, kot si moreš misliti, odločil se je da postane duhovnik, in stikov zaradi še nekih tretjih stvari nimava več.[/quote]ups napaka, saj sem rekla, da sem neprespana… nisi mene mislil, prijatelj boom…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Zame pa je prijateljstvo eno od najlepših čustev, ki nam jih življenje lahko da ne glede na spol. Je edina pozitivna aktiva, ki na svetu kaj velja; daje neko posebnost v vse naše dimenzije človeških odnosov, jih naredi tople in vredne dela na njih, ki se po večini zgodi nezavedno 😉
Seveda, psihologija sploh ni nič ccc to je nekaj antropologije, teologije, filozofije,… in predvsem psihiatrije (medicine); da bi postala znanstvena veda, se jo agresivno posiljuje v neke statistične obdelave s kar nekimi kvazi podatki (neumne ankete študentov psihologije in podobnih ved), potem imaš zagledance v enega ali dva avtorja, tu konkretno vesna godina in košiček, bog ne daj prečitati kaj z drugega konca; naj samo še opomnim, da so vsi dobri psihologi po izobrazbi itak zdravniki, specialisti psihiatrije, .. no razlika na pram naravoslovnju, tam lahko poimenujemo leme, izreke, postopke, kemijske elemente ccc po avtorjih ali njim v čast, tudi v psihologiji, kolikor se nanaša na naravoslovje, je to možno, na primer (na primer pavlov, seveda zdravnik), sicer pa je vedno treba gledati druge obraze, težko je to… ko hočeš nekaj absolutizirati…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup]
No, zame je to del partnerske zveze, ki pa je seveda še kaj več. Ne vem, če sem imel kdaj takšno prijateljsko zvezo s kom ali katero, razen s partnerko, na način, ki je zgoraj opisan.
Saj sem rekel, da je problem v definiciji. Tu očitno ne gre za take vrste prijateljstvo, kot ga imaš lahko največ z enim ali dvema. in BTW, si prepričana, da je ta tip hetero?[/quote]
Je strejt, ja. Če bi bil zraven, bi se ti zdela zelo zanimiva in pestra družba, največkrat ni to druženje 1 na 1, ampak so vsaj 3-je, včasih pride še prijateljica s hčerko.
Sicer pa če je nekdo samski, to še nič ne pomeni o njegovem spolnem življenju in koliko ima dejansko suše, s prijateljicami pa se ne meša nikoli![/quote]
No, kakorkoli, po napisanem lahko sodim le, da tu pač ne gre za tiste vrste prijateljstvo kot si ga morda večina predstavlja. Pač nekdo uživa v razvajanju drugih in drugi uživajo v biti razvjani.
Seveda, psihologija sploh ni nič ccc to je nekaj antropologije, teologije, filozofije,… in predvsem psihiatrije (medicine); da bi postala znanstvena veda, se jo agresivno posiljuje v neke statistične obdelave s kar nekimi kvazi podatki (neumne ankete študentov psihologije in podobnih ved), potem imaš zagledance v enega ali dva avtorja, tu konkretno vesna godina in košiček, bog ne daj prečitati kaj z drugega konca; naj samo še opomnim, da so vsi dobri psihologi po izobrazbi itak zdravniki, specialisti psihiatrije, .. no razlika na pram naravoslovnju, tam lahko poimenujemo leme, izreke, postopke, kemijske elemente ccc po avtorjih ali njim v čast, tudi v psihologiji, kolikor se nanaša na naravoslovje, je to možno, na primer (na primer pavlov, seveda zdravnik), sicer pa je vedno treba gledati druge obraze, težko je to… ko hočeš nekaj absolutizirati…[/quote]Moj navedek ni bil mišljen kot absolutna resnica, ker je od neka “avtoritete”, bilo je bol kot mnenje nekoga, ki se je profesoinalno ukvarjal s tem vprašanjem.
Sam mislim, da je možno pristno prijatelstvo med spoloma, če sta osebi “odrasli” v smislu da se zavedata in razumeta, svojih čustev in sta jih sposobna kontrolirat.
Ostalo je stvar dogovora in “odraslosti” partnerjev, ki tolerirajo/sprejemajo prijatelje partnerju ali se pa gredo ljubezen na robu posestništva
Je strejt, ja. Če bi bil zraven, bi se ti zdela zelo zanimiva in pestra družba, največkrat ni to druženje 1 na 1, ampak so vsaj 3-je, včasih pride še prijateljica s hčerko.
Sicer pa če je nekdo samski, to še nič ne pomeni o njegovem spolnem življenju in koliko ima dejansko suše, s prijateljicami pa se ne meša nikoli![/quote]
No, kakorkoli, po napisanem lahko sodim le, da tu pač ne gre za tiste vrste prijateljstvo kot si ga morda večina predstavlja. Pač nekdo uživa v razvajanju drugih in drugi uživajo v biti razvjani.[/quote]
Kaj pa si ti predstavljaš pod razvajanje? Gotovo kake masaže in ostalo? lol
Verjemi, Boom, da gre za čist klasično prijateljstvo brez primesi flirtanja, dotikanj in podobnega. In je povsem zdravo, kdo bi si mislil.
Po vaših teorijah bi se morala nujno telesno privlačit vsak M in vsaka Ž? Zakaj praksa kaže, da se ne?
Čuden pogled na prijateljstvo. Zame je prijatelj človek, ki mu lahko zaupam vse. Prijateljstvo je čustvena kategorija, ne interesna. Sploh ni nujno, da ima moj prijatelj iste interese, kot jaz. Človek, s katerim me družijo izključno interesi, je zame prej v rubriki znanec, kot pa prijatelj.
Forum je zaprt za komentiranje.