Prijateljstvo M/Ž

No, vsekakor do konfliktov pride, to se moram popravit. Ronko sem razumel, da ta drama zanjo pomenijo prepiri. Prepir pa sigurno ni zrelo reševanje konfliktov in vedno ostaja nekje v ozadju zamera, ki se prenaša v odnos naprej.

Seveda se pa strinjam, da neprestani prepiri niso odraz dobrega odnosa.
Je pa dejstvo, da večina ljudi nas ni sposobna rešit vseh konfliktov brez prepirov in da pogosto v jezi rečemo kaj, kar nam je potem žal. Vem, da to ni zrelo, samo pač smo krvavi pod kožo.
So tudi ljudje, ki so flegmatiki in se v resnici nikoli ne prepirajo, vsako stvar kar pokimajo, naredijo pa potem po svoje. Prepirajo se ne, pogovarjajo tudi ne (samo kimanje ni ravno pogovor, če se v resnici ne strinjaš in potem narediš po svoje), ampak konflikte in jezo pa povzročajo. Sploh, če so v družbi kolerika.

Ok, imaš ljudi, ki se nočejo prepirat zato, ker ne upajo povedat stvari, ker bi s tem nekoga užalili, vseeno pa čutijo jezo in užaljenost in imaš ljudi, ki so sočloveka sposobni razumet in v sebi ne čutijo nobene jeze, saj se zavedajo, da so lastna čustva odgovorni sami. To pa seveda zahteva precej samokritičnosti, dobro samopodobo in samozavest, kar seveda pride z leti, izkušnjami in prizadevanjem razumeti sebe in grajenjem na sebi.

Da ne pride niti do najmanjših konfliktov ali trenj, nesoglasij, ko z eno in isto osebo živiš vsak dan – to je nekaj “nenormalnega”. Prepričanje, da konflikti rušijo partnersko harmonijo, je napačna, nerealna, ker stremi ravo k “popolnosti”. Pri tistih parih, ko bi se dejansko dva morala “spričkati”, pa raje žena molči, ko jo mož vara, se ne pogovarjata o tem, ker ohranjata neko navidezno sliko “perfektne zveze”.
[/quote]

Se strinjam z Markom, ne sicer s tisto psihoanalizo Ronke ampak sicer pa. Če bi prepiri kaj pomagali,če bi se res s prepiranjem kaj razrešilo, potem bi bili tudi omejeni na neko obdobje…tako pa vemo, da ko se konflikti pri značajsko konfliktnih začnejo, jim ni konca…

Seveda Matjažko nekaj pametuje, ker mu spet ni nič jasno…bi zdaj nekaj nesramnega napisala, pa ne bom, ker sem jaz boljša od njega.

poznam en tak par, en v sloveniji, en v tujini… sta se videla v petek: seks. Se sprla , poslovilni seks…se čez teden preko telefona in chata pobotala, v petek seks, v soboto se sprla, v nedeljo poslovilni seks, prilično sprta ko je endorfin začel popuščat…ponovno…potem sta začela živeti skupaj, ja v sloveniji. No tam se je menjavalo, seks, prepir, seks prepir…dobila otroke, za seks je bilo vedno majn časa, za prepir vedno več. En popušča vedno več, da ni samo še slabše.

Ronka

Ronka, ti si menda Prlečka?, je težko najti tam v Ljutomeru cvetličarje, da bi šla skupaj nabirat? 🙂

Ja, veliko stvari je. Že osnovi smo lahko zelo različni karakterji, eni se hitro razjezijo pa hitro umirijo, eni se redko razjezijo, v sebi pa kuhajo, drugim je vse ravno…
Eni imajo močno samozavest, drugi šibko.
Vsekakor pa je fajn, da ne smatraš, da smo vsi enaki, in da veš, da kar je nekomu smešno, lahko drugega močno prizadane.

Prepiri pomagajo le toliko, da se zventiliramo.
Dokler pa se ne razreši in odstrani vzrok, pa odnosu gre le na slabše.

Katenjka

Katenjka, spet si nekam zabredla v moje zasebne vode s temi špekulacijami! Ne dopusti, da ti domišljija nevoščljivosti (na)riše preveč slikovite, seveda izrecno seksualne podobe, ker ponavadi za pomanjkanjem česa sami trpimo – tudi drugim ne privoščimo, zato še bolj trpimo. Popravi se malo…

Prepiri pomagajo le toliko, da se zventiliramo.
Dokler pa se ne razreši in odstrani vzrok, pa odnosu gre le na slabše.[/quote]
A ne da Robi…. no sem vedla, da boš ti tudi razumel, ne pa matjažko…zdaj že peca preko forumov, da bi insceniral prepir s svojo, ker drugače menda ne bo ne prepira ne seksa…
Res patetično to, da ne zmoreš z nekom živet lepega odnosa.

Seveda je manj možnosti za prepire, če se partnerja znata pogovarjati in izraziti občutke.
Veliko je takšnih, predvsem moških, ki le čutijo jezo ali nezadovoljstvo, pa v sebi ne znajo poiskati vzroka in ne znajo razložiti kaj jih v bistvu muči.
V takšnih primerih je seveda težje reševati same težave, saj ne veš, kje bi se spravil zraven.

Pristna komunikacija lahko veliko pripomore, da do prepirov pride zelo redko.

matjazko, ‘cvetličarjev’ je vse manj. Danes bi vsi kar kupili en šopek in mislijo, da je to dovolj. Ženske imamo pa raje skupno nabiranje 🙂 (z moškim seveda).

katenjka, tudi meni ni bilo nikoli jasno, da lahko eni konflikte rešujejo pod kovtrom. Konflikti vedno nastajajo, ampak reševat jih s seksom? To pa se mi ne zdi mogoče. Se strinjam z Robijem, da je potrebno najti vzrok konflikta. Ja nekak ventilacija so prepiri samo, če ne pride do žaljenja in drugih grdih zadev, ker potem pa je res kriza. POtem pa so vzroki hudo kompleksni.

Katenjka

Ronka, zdaj sva pa že oba na udaru, saj te ves čas zapeljujem. Brani se pred mano, pred takšnimi podlimi moškimi! :)))

Ti bo matjažko to razložil, mogoče še pokazal.

Seveda, lepo da pišeš v prvi osebi, lahko kar ednino uporabiš.

Prepiri pomagajo le toliko, da se zventiliramo.
Dokler pa se ne razreši in odstrani vzrok, pa odnosu gre le na slabše.[/quote]
A ne da Robi…. no sem vedla, da boš ti tudi razumel, ne pa matjažko…zdaj že peca preko forumov, da bi insceniral prepir s svojo, ker drugače menda ne bo ne prepira ne seksa…
Res patetično to, da ne zmoreš z nekom živet lepega odnosa.[/quote]
A takšen je njun dogovor ? Nisem vedel…:)

Drugače pa meni na splošno, ni do prepirov. Ne tu in ne doma.
Ampak vedno je tista dilema, kaj narediti in kako postopati, če te nekaj moti…..Recimo, da partner ali partnerica počne nekaj, kar te moti in mu/ji to poveš, da te moti…Recimo že desetkrat, vendar se nič ne spremeni…..Kaj potem ?
Ali naj spremeniš sebe, da te več ne bo motilo ali pa končaš odnos….
Pa če izhajam iz tega, da lahko spreminjam le sebe in ker je več takšnih stvari, ki te motijo, potem sčasoma pride občutek podrejanja in da si res kot neka copata.

Jaz bi šel s tabo, ampak se me ziher bojiš, ker bi te verjetno “pecal”? Imaš vedno solzilec s sabo? potem bi si verjetno upala z mano iti po zvončke? Ali pa prideš s Katenjko, pa gremo vsi trije, ali raje ne? :))

Nehal bom, nehal, preveč zafrkavam… :)) Žleht sem, priznam, upam, da mi je pol odpuščeno… :)))

Zdaj pa postajam radovedna ali je tale matjazek samski ali vezan :)? Ga bom morala držat besedo glede zvončkov in traktorja :). Potem pa bomo videli ali bo katera huda ali ne.

Robi, res je, da lahko spreminjamo le sebe, drugih ne moremo. Ampak smo se pripravljeni tako spremeniti, da bomo sprejeli osebo, ki ni za kompromise? Če smo, potem smo copate.

Matjazko, a ti bi kar dve skupaj peljal nabirat zvončke, poznam jaz take, če boš v manjšini bi midve plesali okrog tebe :). Drugače pa ni panike, imam črn pas, ne rabim solzivca.

Ja Robi, to so pravi preizkusi za zvezo. Če nekdo ne more spremenit svojih dejanj, ki te tako zelo motijo, gre najverjetneje za to, da je vsaj eden od teh precej nesiguren vase in se boji “žrtvovati” za drugega. Če pa tisti, ki to kar tebe moti počne s pravim veseljem in tebe to še vedno moti, imaš sam težavo in boš moral to sprejet ali pa iz tega odnosa oditi. Pri tem pa moraš bit pozoren, da če to stvar sprejmeš, da v tebi ne povzroči nezadovoljstva, se pravi, da bi bil zaradi tega potem nesrečen. To ni ljubezen (do sebe).

Lahko sem to, kar si želiš. Saj naš moški smisel sloni le na tem, da čitamo in izpolnjujemo vaše želje. 😀

Potem bi bile pri tebi večkrat za večerjo gobe 🙂

To je nekaj takega, kot če te boli glava, pa vzameš lekadol…:)

Samo najprej se morata z matjažkom skregat, ker drugače ne bo učinka.

Največkrat se gre za nemoč. Ni lahko se poglobiti vase, biti pozoren in spremeniti svoje navade.
Večina misli, da bi morali drugega brezpogojno sprejeti in če ga ne, potem že misli, da ga nimaš rad.
Ta mit o brezpogojni ljubezni je neumnost. Kar pomeni, da je problem pri tistem, ki ni sposoben brezpogojno ljubiti in se zato tisti mora spremeniti.
V bistvu pa to ni nobena ljubezen, ampak podrejanje.

Če bi nekdo z veseljem drugega prizadel, potem je to že žlehtnoba.

To je nekaj takega, kot če te boli glava, pa vzameš lekadol…:) [/quote]
Hm, no ne ravno…če zbiraš med tema dvema možnostima, pol maš pa resen problem 🙂 🙂

Me znima, katera bi imela problem se z njim skregat…

Robi, če bi šla s feltnim Jurčkom gobe nabirat, ne bi bila prav nič slabe volje, če za večerjo ne bi bilo jurčkov :). Dostikrat je pot bolj pomembna kot cilj (pot: nabiranje, cilj: gobe/rože).
Lekadolov pa ne jemljem :).
katenjka, kaj misliš, da rabi matjazek veliko lekadolov 🙂

Ja seveda, da je bolj važna pot kot cilj; poglej matjažka; on ima cilj tam njekje daleč, na senčni strani alp bi rekla, poti pa nekka ni do tja…in s temi kvazi bližnjicami je samo še dlje…

Ne zdaj si še uspešno pomaga z nekemično odvisnostjo… farmacija pride na vrsto kasneje…

Lahko sem to, kar si želiš. Saj naš moški smisel sloni le na tem, da čitamo in izpolnjujemo vaše želje. :D[/quote]

To pa je zelo prefinjeno napisano, saj običajno potem iz moške strani sledi: jaz nisem to in to, nisem takšen, to je zraslo v tvoji glavi ….. to si si ti želela.)

S takimi moškimi, ki jim je smisel le v tem, da čitajo in izpolnjujejo ženske želje, so običajno sami križi in težave.:))))))