Prijateljstvo M/Ž
Čuden pogled na prijateljstvo. Zame je prijatelj človek, ki mu lahko zaupam vse. Prijateljstvo je čustvena kategorija, ne interesna. Sploh ni nujno, da ima moj prijatelj iste interese, kot jaz. Človek, s katerim me družijo izključno interesi, je zame prej v rubriki znanec, kot pa prijatelj.[/quote]
Saj sem imel v mislih nekaj takega. Zato sem tudi napisal, da NE mislim na takšne, ki jih druži (predvsem) skupni interes.
Čuden pogled na prijateljstvo. Zame je prijatelj človek, ki mu lahko zaupam vse. Prijateljstvo je čustvena kategorija, ne interesna. Sploh ni nujno, da ima moj prijatelj iste interese, kot jaz. Človek, s katerim me družijo izključno interesi, je zame prej v rubriki znanec, kot pa prijatelj.[/quote]
Saj sem imel v mislih nekaj takega. Zato sem tudi napisal, da NE mislim na takšne, ki jih druži (predvsem) skupni interes.[/quote]
Ker če jih druži skupni interes, potem ne gre za pravo prijateljstvo? Potem se ljudje nimajo lepo, ne uživajo v družbi drug drugega in ne doživljajo čustev sreče? In to avtomatično pomeni, da si tudi ne zaupajo osebnih stvari in da torej ni neke bližine med njimi?
Lej, predvidevam iz tvojega pisanja, ker dejansko nisi razložil, ne prvič, ne drugič, samo motaš se ko mačka okrog vrele kaše.
Saj sem imel v mislih nekaj takega. Zato sem tudi napisal, da NE mislim na takšne, ki jih druži (predvsem) skupni interes.[/quote]
Ker če jih druži skupni interes, potem ne gre za pravo prijateljstvo? Potem se ljudje nimajo lepo, ne uživajo v družbi drug drugega in ne doživljajo čustev sreče? In to avtomatično pomeni, da si tudi ne zaupajo osebnih stvari in da torej ni neke bližine med njimi?
Lej, predvidevam iz tvojega pisanja, ker dejansko nisi razložil, ne prvič, ne drugič, samo motaš se ko mačka okrog vrele kaše.[/quote]
Sem pa kje drugje razložil in si očitno spregledala in tudi ne pravim, da v takm primeru ni možno. Nasprotno, skupni interes je lahko prva stopnica k takemu prijateljstvu, ki ga je Spider tu kar v redu definiral. Skratka, gre za relacijo, ki bi morala obstajati med parterjema, pa je ni je pa za partnerski odnos pomembna in v kateri se ta manjko nadomešča.
In zakaj prijateljskega odnosa, dve odrasli osebi nasprotnega spola ne bi mogli imeti?
Jaz imam velik prijateljev. Vsi so poročeni, imajo družino, otroke. Občasno se po telefonu slišim z njimi, ob priliki gremo na kavo, pogovarjamo pa se o vseh možnih stvarih – brez zadržkov ali olepšav. Ta prijateljstva trajajo že kar nekaj let in niti enkrat se ni zgodilo, da bi z ene ali druge strani prišlo do nerazumnih pričakovanj ali zahtev – zato ker smo vsi zreli, odgovorni in se zavedmo tudi posledic, če bi kadarkoli naredili nepremišljeno stvar.
Prijateljstvo, brez seksualnih obveznosti, med moškim in žensko je možno! Definitivno. Mogoče se tisti, ki trdite nasprotno niste sposobni zadržati, manjka vam samokontrola. Predvsem pa zavedanje, da drugemu ne delaš tisto, kar ne želiš da se tebi zgodi. :)))
napačna beseda – popravek: seksa, spolnosti, intimnega odnosa. A bo vredi zdaj?[/quote]
hja, kdor na to gleda kot na obveznost, potem verjetno res potrebuje precej tesne prijatelje. Drugače pa je na to temo precej že napisanega in se ne bi ponavljal. Med drugim je bilo napisano tudi o problemu definicije prijatelstva.
Najdeš njegov najbljižji približek, kateri bo v tebi videl tisto nekaj več, kot te zgolj vidi ta tvoj prijatelj. Nikogar ne moremo prisiliti, da ga veže do nas kaj več kot (le) prijateljstvo oz ali ta tvoj prijatelj ve, kaj se s tabo zaradi njega “dogaja”?
Mislim, da ne ve… no, vsaj jest mu nism povedala. Pa bi mu rada, samo s tem nočem tvegat, da ga izgubim kot prijatla. Taka šah-mat pozicija se mi zdi.
Najdit približek… že, samo celo življenje sem si želela ravno to kar ima on, tega nikoli nism imela in sem mislna, da tega tud nikol ne bom imela, ker se mi je enostavno zdelo nemogoče… zdaj pa vidm, da to je mogoče… Kako naj se “zadovoljim” z manj kot to, če pa vem da je mogoče in da bi to lahko imela?
Becca, v tvojem primeru ne moreš biti prijateljica nekomu, ki v tebi ne prepozna sorodne duše za lajf, ti pa hrepeniš po njemu, njegovovi bližini… Najbolje, da se umakneš za nekaj časa, si zbistriš glavo. Seveda se z njim pogovoriš, ne da kar ponikneš in ne bo nikoli poznal razloga za tvoj nenaden odhod. To se mi zdi pošteno do njega in do tebe. Nehaj se že prepričevati, kaj vse je nemogoče. Začni živeti!
To ni nobena šah mat pozicija, povsem odprta zadeva; brez tveganja, da mu nekako le daš do znanja kaj čutiš, ne moreš računati na to, da bi lahko bilo med vama kaj več kot le prijateljstvo, čeprav izgubiti najboljšega prijatelja je pa tudi za en k* ničvredna in nespametna poteza. Dobro premisli, kaj ti več pomeni. Jaz bi dala prijateljstvu prednost in pustila odprto možnost za kaj več, silila pa vanj v romantičnem smislu ne bi, če ne bi dajal očitnih znakov vsaj tiste začetne zaljubljenosti (katere pa ni težko prepoznati, če gre za nekoga, ki nam je precej blizu, pri srcu). Res dobro premisli kaj ti je prioriteta, mislim pa da imaš zelo zanimivo preizkušnjo, ki pa ni tako redek pojav. Da se “odljubiš” pa kot sem že povedala – najdeš približek, vsaj malenkost boljšega od tega, ki te je tako intenzivno očaral 🙂 V Milivojevićevi knjigi Formule ljubezni sem pred kakšnim letom brala, da včasih pomaga, če se želimo od nekoga “odljubiti”, če si tisto osebo predstavljamo v nekih ogabnih okoliščinah, da počne packarije, skratka nekaj kar nam je totalno odvratno, ogabno, nepredstavljivo da bi lahko naš srčni izbranec bil tak. Koliko se ta metoda obnese pa mi ni znano, niti se ne spomnim, da bi v omenjeni knjigi pisalo, če je kateri njegov pacient bil s to metodo “ozdravljen”. Lahko pa si sposodiš to čtivo in iz nje izluščiš bistvo, ki bo zate uporabno.
Forum je zaprt za komentiranje.