kako naprej

Katenjka kot idealistka…No ja, saj nisi edina. 🙂

Ko / če tisti v paru/zvezi, ki se čuti “prevaran/a (???)” popusti v svojem “maloposestništvu” in se sprijazni, da gre drugi kdaj na “šnicel/vampe … ” tudi v “gostilno”, se da mirno naprej furati ☺

O jebela, kakšno idealiziranje partnerstva. Pa ti res preveč čepiš v knjigah. Drugače pa ne občutim kakšne posebne fasciniranosti ob tej temi, tako da se glede tega malo motiš. Dejstvo je, da me bo bolj težko kdo prepričal, da nekdo ne čuti nekakšen manjko v svoji zvezi, ko si omisli prijatelja nasprotnega spola (kljub veliko možnostim, da bi lahko dobil enako dobrega, vendar v svojem spolu). Še posebej v primerih, kadar tako prijateljstvo nastane po vstopu v partnerstvo (če ta prijatelj obstaja od prej, je to morda nekoliko drugače, čeprav bi se jaz kot tak prjatelj čutil dolžnega po bolj ali manj rahlem umiku). Da o tem, da je veliko partnerstev bolj podobnih pogodbenim razmerjem, niti ne govorimo. Zato sem tudi pri dotičnem primeru skoraj prepričan, da njen mož išče tam tisto, česar mu njegova žena noče ali ni sposobna dati.

Tudi, če si partnerstvo razlagaš kot si ga ti, ne moreš mimo tega, da je tu nekje vmes tudi prijateljstvo, saj brez tega niti kaj takega ne bi moglo obstajati. Težko mi je pa razumljivo, da nekdo vidi egoizem v erotiki. Vsaj za moje pojme ga je tam približno toliko kot recimo pri ljubezni do otrok. V hoteti partnerja samo zase pa sploh ne vidim nič kaj dosti tega, čemur bi se lahko reklo ljubezen. Kvečjemu je to posesivnost. Seveda, želja je eno, zahteva pa nekaj drugega.

Se ti morda zdi, da za dobro partnerstvo sorodnost duš ni potrebna? Meni se namreč zdi ravno obratno: da utegne večina težav v partnerstvu izvirati prav iz tega, da je take sorodnosti premalo. Za biti z nekom prijatelj pa je mislim da popolnoma dovolj ena ali dve stični točki (zanimanje, delo…), medtem ko je pri partnerstvu zaželjeno, da je takih čim več, ker manj kot jih je, večja je možnost da pride do odtujenosti.

Tudi tisto z neskončnim trudom verjetno ne bo šlo prav dolgo. Namreč občutek, da nečesa ne dosežeš v meri, ki bi jo rad, vodi v osebno nezadovoljstvo in posledično (tudi po tvoji definiciji partnerstva) potem še do partnerjevega nezadovoljstva.

Morda še en primer, ki kaže na dejansko sliko takih prijateljstev, kakršnih smo tudi že nekaj prebrali: nekdo ima dobrega prijatelja(ico) in vstopi z drugim v zvezo, katera po določenem času propade. V času “žalovanja” pa se zgodi, da prjatelja pristaneta v postelji.

Seveda je definicija pomembna. Kot sem že rekel, je prijatelj tisti, ki ima vse, kar bi moral imeti partner, vendar z njim ne seksamo. Za partnerja velja obratno. :-))))

Sorodnosti je kar precej. Težava je, ker zaradi konfliktnosti in ( negativnih) osebnostnih značilnosti, ki se zrcalijo skozi odnos, teh lastnosti ne doživljamo kot sorodnost, ampak kot nekaj tujega. Pa čeprav je le naše ogledalo.

Glej, glej, kdo je prišel na obisk 🙂 In zobke s sabo prinesel 😀

Tudi, če si partnerstvo razlagaš kot si ga ti, ne moreš mimo tega, da je tu nekje vmes tudi prijateljstvo, saj brez tega niti kaj takega ne bi moglo obstajati. Težko mi je pa razumljivo, da nekdo vidi egoizem v erotiki. Vsaj za moje pojme ga je tam približno toliko kot recimo pri ljubezni do otrok. V hoteti partnerja samo zase pa sploh ne vidim nič kaj dosti tega, čemur bi se lahko reklo ljubezen. Kvečjemu je to posesivnost. Seveda, želja je eno, zahteva pa nekaj drugega.

Se ti morda zdi, da za dobro partnerstvo sorodnost duš ni potrebna? Meni se namreč zdi ravno obratno: da utegne večina težav v partnerstvu izvirati prav iz tega, da je take sorodnosti premalo. Za biti z nekom prijatelj pa je mislim da popolnoma dovolj ena ali dve stični točki (zanimanje, delo…), medtem ko je pri partnerstvu zaželjeno, da je takih čim več, ker manj kot jih je, večja je možnost da pride do odtujenosti.

Tudi tisto z neskončnim trudom verjetno ne bo šlo prav dolgo. Namreč občutek, da nečesa ne dosežeš v meri, ki bi jo rad, vodi v osebno nezadovoljstvo in posledično (tudi po tvoji definiciji partnerstva) potem še do partnerjevega nezadovoljstva.

Morda še en primer, ki kaže na dejansko sliko takih prijateljstev, kakršnih smo tudi že nekaj prebrali: nekdo ima dobrega prijatelja(ico) in vstopi z drugim v zvezo, katera po določenem času propade. V času “žalovanja” pa se zgodi, da prjatelja pristaneta v postelji.[/quote]Ja spet ni šlo brez tega stavka na koncu, a ne da ni šlo 🙂 🙂

Za partnerstvo ne vem če je ravno sorodnost duš tako nujna.. ponavadi se pač sparčkamo s sorodnim, ker se pač spričo lastne psihologije družimo z bolj podobnimi ljudmi, zato se recimo poročajo skupaj tisti, kjer sta oba s kmetije ali oba iz mesta ali oba iz razbitih družin ali oba staršev alkoholikov ali oba staršev, ki imajo denar oz ga nimajo. Potem včasih trčijo skupaj nasprotni karakterji, ki so bili na začetku zglajeni zaradi fizične privlačnostji. Iz tega vidika je prijateljstvo bolj iskreno, ker je prosto (neodvisno od) fizične privlačnosti. In je lahko trajnejše. Če ima smisel v imenu prijateljstva probat, kako je v postelji, pa ne bi vedela…cccccc

Sorodnosti je kar precej. Težava je, ker zaradi konfliktnosti in ( negativnih) osebnostnih značilnosti, ki se zrcalijo skozi odnos, teh lastnosti ne doživljamo kot sorodnost, ampak kot nekaj tujega. Pa čeprav je le naše ogledalo.[/quote]

Bi rekel, da se bolj pogosto dogaja nasprotno: da se velikokrat dela nekaj ali “čuti” tako, da bi ustregli partnerju in ne zaradi lastnih želja ali prepričanj, ki naj bi bila enaka partnerjevim.

Ja, kaj te pa postelja tako moti? Samo kuhanje in pranje pač ne zadovoljuje vseh potreb večine :-)))

Tu pa daješ primere partnerstev, ki so zgrajeni na precej slabih temeljih. Res je, taka partnerstva se ponavadi zgradijo na pričakovanjih, čeprav jih morda dotični na začetku občutijo kot čustvo oz. so čustva vzpodbujena na pričakovanjih in ne na/ob partnerju kot takem. Za njih je celo značilno, da si ga gradijo zelo hitro, saj jim to predstavlja beg iz domače mizerije. Ampak to so točno primeri, ki kažejo kaj naj partnerstvo ne bi bilo, čeprav dotični niso povsem sami krivi, da imajo preklemansko slabo osnovo – dokler se te ne zavedo, vendar kljub temu ne ukrenejo nič in samo prelagajo odgovornost.

Ja, kaj te pa postelja tako moti? Samo kuhanje in pranje pač ne zadovoljuje vseh potreb večine :-)))[/quote]
Ah jaz sem prav rada v postelji, je en mojih najljubših predmetov, ki jih imam v sobi, in zelo veliko časa preživim v odnosu z njo… včasih kak dan nič ne kuham, še manj perem oz to dela stroj; tako pa ne vem, če bom koga kdaj ljubila, da bi prala vse na roke—

Ja a ni več bistvo fizična privlačnost, kaj bi slepomišili z nekimi čustvi in delali neko blazno famo iz tega… ma mogoče pa je partnerstvo samo po sebi klavrna burka in bedasta šala ccccc

Kdo je govoril o fizični privlačnosti kot bistvu in kdo pravi, da v primerih, ki si jih navedla, tudi vedno obstaja? Bistvo seveda ni, mora pa obstajati in, ja, je med pomembnejšimi pogoji za uspešno partnerstvo. Drugače, če ni pomembna in če seks ni pomemben, potem pa res tudi jaz ne vem zakaj se večina prevaranih tako razburja zaradi ene take malenkosti kot je seks, ki ga je bil njihov partner deležen z nekom tretjim.

Kdo je govoril o fizični privlačnosti kot bistvu in kdo pravi, da v primerih, ki si jih navedla, tudi vedno obstaja? Bistvo seveda ni, mora pa obstajati in, ja, je med pomembnejšimi pogoji za uspešno partnerstvo. Drugače, če ni pomembna in če seks ni pomemben, potem pa res tudi jaz ne vem zakaj se večina prevaranih tako razburja zaradi ene take malenkosti kot je seks, ki ga je bil njihov partner deležen z nekom tretjim.[/quote]
Ker se gre za čustveno prevaro in s tem dokaz, da moški ženske ne ceni in je nima rad.
Je pa nekaterim ženskam seks primarna funkcija, ki določa nek partnerski odnos…Drugim pa mogoče pranje in kuhanje in s tem izkazovanje ljubezni do moškega. 🙂

Katenjka je to dobro razložila kaj sem tudi sam na svoj način:

Sparčkamo se s tistim, ki nam je domač in ima podobne značilnosti kot sami.
Zato prihaja do tega absurda, da ima ženska rada nekoga, ki pije ali pa jo celo pretepa in žali.
Seveda pa zaradi samih bolečin, ki nam jih povzroča, tega ne dojemamo kot sorodna duša.

Kdo je govoril o fizični privlačnosti kot bistvu in kdo pravi, da v primerih, ki si jih navedla, tudi vedno obstaja? Bistvo seveda ni, mora pa obstajati in, ja, je med pomembnejšimi pogoji za uspešno partnerstvo. Drugače, če ni pomembna in če seks ni pomemben, potem pa res tudi jaz ne vem zakaj se večina prevaranih tako razburja zaradi ene take malenkosti kot je seks, ki ga je bil njihov partner deležen z nekom tretjim.[/quote]Ja no tu imaš dokaz, kako je partnerstvo bolj sebično od prijateljstva, ampak ti ga postavljaš nad prijateljstvo in malikuješ v ideal… ne ti meni da čepim samo v knjigah ali pa tudi če, včasih so tam zabeleženi čisto eksperimentalni podatki ccc

Katenjka, glede tvojega razmišljanja kakšna naj bi bila partnerska zveza (z vsemi tistimi komponentami, da jih ne naštevam še enkrat) – da ne boš mislila, prav vsem je to tvoje razmišljanje ljubo in verjamem, da smo se ob tem vsi nostalgično spomnili svojih sanjarjenj iz otroštva. Mislim, da bi v drugačnem okolju to na nek način uspelo celo funkcionirati. Vendar ne v tem, kjer moramo odplačevati hipoteke.
Tale “hoteti celega zase”…pa vodi naravnost v samomor, enega ali drugega.

Jaz osebno si tudi težko predstavljam, da bi se moj partner čustveno navezal na katero drugo osebo – ki bi jaz lahko doživljala kot tekmico za njegovo ljubezen, jaz pa bi mirno to opazovala oz. me ne bi ganilo (ne bi bila vsaj nekoliko ljubosumna, negotova, prizadeta). Ne vem, kje je pa potem moja ljubezen?

In ja, seveda se lahko druga ženska (prijateljica?) ali pa na splošno druga oseba, zelo hitro dojema kot tekmica, če partner svoji ženi ne izkazuje neke ljubezni oz. naklonjenosti, če ob njem ne sliši, vidi, doživi, občuti… kako ji je naklonjen, kako jo ima rad. Tu ne gre samo za besede, dejanja, ampak tudi za vso neverbalno komunikacijo. Za simboliko skozi mimiko obraza, govorico telesa, seveda pa tudi skozi dejanja, besede…

Gre pa tudi za naša prepričanja, kaj je tisto, kar lahko poimenujemo izkaz ljubezni, pripadnosti, cenjenosti, … in kaj ne…

Ali pa je težava v tem, da se hipoteke plačuje vsak mesec in zaradi pogostosti to stopi v ospredje kar “samo od sebe”. In je treba včasih stvari postaviti v perspektivo in ugotoviti, da morda le nismo tako daleč od tistega, kar našteva katenjka…

Saj je lahko to nek vzgib, neka želja, na osnovi katere “ne deluješ”, ampak je zgolj odraz tega, koliko ti nekdo pomeni.

Tukaj je bila mišljena prevara predvsem z namenom seksualne potešitve, brez (ljubezenskih) čustev.

Sparčkamo se s tistim, ki nam je domač in ima podobne značilnosti kot sami.
Zato prihaja do tega absurda, da ima ženska rada nekoga, ki pije ali pa jo celo pretepa in žali.
Seveda pa zaradi samih bolečin, ki nam jih povzroča, tega ne dojemamo kot sorodna duša.[/quote]

V omenjenih primerih bi lahko kvečjrmu govorili o kompatibilnosti in ne o sorodnosti.

Kdo je govoril o fizični privlačnosti kot bistvu in kdo pravi, da v primerih, ki si jih navedla, tudi vedno obstaja? Bistvo seveda ni, mora pa obstajati in, ja, je med pomembnejšimi pogoji za uspešno partnerstvo. Drugače, če ni pomembna in če seks ni pomemben, potem pa res tudi jaz ne vem zakaj se večina prevaranih tako razburja zaradi ene take malenkosti kot je seks, ki ga je bil njihov partner deležen z nekom tretjim.[/quote]Ja no tu imaš dokaz, kako je partnerstvo bolj sebično od prijateljstva, ampak ti ga postavljaš nad prijateljstvo in malikuješ v ideal… ne ti meni da čepim samo v knjigah ali pa tudi če, včasih so tam zabeleženi čisto eksperimentalni podatki ccc[/quote]

Če se dobro spomnim, si ga v prejšnjem postu sama postavila nad prijateljstvo. Sebičnost? No, kvečjemu, če jemlješ erotiko kot nekaj sebičnega (kot praviš sama). Se pa strinjam, da je v praksi kar nekaj sebičnega v partnerstvih. Ampak na kakih drugih področjih 🙂

Jaz osebno si tudi težko predstavljam, da bi se moj partner čustveno navezal na katero drugo osebo – ki bi jaz lahko doživljala kot tekmico za njegovo ljubezen, jaz pa bi mirno to opazovala oz. me ne bi ganilo (ne bi bila vsaj nekoliko ljubosumna, negotova, prizadeta). Ne vem, kje je pa potem moja ljubezen?

In ja, seveda se lahko druga ženska (prijateljica?) ali pa na splošno druga oseba, zelo hitro dojema kot tekmica, če partner svoji ženi ne izkazuje neke ljubezni oz. naklonjenosti, če ob njem ne sliši, vidi, doživi, občuti… kako ji je naklonjen, kako jo ima rad. Tu ne gre samo za besede, dejanja, ampak tudi za vso neverbalno komunikacijo. Za simboliko skozi mimiko obraza, govorico telesa, seveda pa tudi skozi dejanja, besede…

Gre pa tudi za naša prepričanja, kaj je tisto, kar lahko poimenujemo izkaz ljubezni, pripadnosti, cenjenosti, … in kaj ne…[/quote]Glej ti njo kaj je napisala….. 🙂

Jaz osebno si tudi težko predstavljam, da bi se moj partner čustveno navezal na katero drugo osebo – ki bi jaz lahko doživljala kot tekmico za njegovo ljubezen, jaz pa bi mirno to opazovala oz. me ne bi ganilo (ne bi bila vsaj nekoliko ljubosumna, negotova, prizadeta). Ne vem, kje je pa potem moja ljubezen?
Ja zakaj bi pa bila tako nekoliko ljubosumna, negotova, prizadeta, če sama storiš vse preš, kuhaš, pospravljaš tudi piiiiip je ok, kaj bi hudiča iskal pri drugi, če malo počveka z nasprotnim spolom se tebi pa svet podre? Hm…zakaj toliko dvoma vase in svoje sposobnosti?

Zaradi tega, kar se še prerado zgodi, če preveliko čveka…:

Zaradi tega, kar se še prerado zgodi, če preveliko čveka…:
[/quote]

Arghhhh. Zdaj bodo pa dobili občutek, da ga imaš na ketni … si oplela za naslednjih x tem … :DDDDDD

Zakaj bi se pa to zgodilo vendar, če imata dva ok odnos, zakaj dvom?
Tu se zadevi izključujeta ali imaš ok odnos in zaupaš ali pa odnos ni ok in si ves čas nekako v dvomih, strahu, da bo naredil “neumnost”…. :/

Zakaj bi se pa to zgodilo vendar, če imata dva ok odnos, zakaj dvom?
Tu se zadevi izključujeta ali imaš ok odnos in zaupaš ali pa odnos ni ok in si ves čas nekako v dvomih, strahu, da bo naredil “neumnost”…. :/[/quote]

Ehm, tu se pojavi še ena mejčkena razlika med spoloma. Ženske obvladajo multitasking …

Zakaj bi se pa to zgodilo vendar, če imata dva ok odnos, zakaj dvom?
Tu se zadevi izključujeta ali imaš ok odnos in zaupaš ali pa odnos ni ok in si ves čas nekako v dvomih, strahu, da bo naredil “neumnost”…. :/[/quote]Ehm, tu se pojavi še ena mejčkena razlika med spoloma. Ženske obvladajo multitasking …[/quote]Saj potem pa ni težav, če čveka z žensko, ki obvlada multitasking (karkoli že to pomeni) 🙂 🙂

to je samo urbani mit … proceser vsakega računalnika istočasno opravlja samo eno aktivnost … pri večprocesorskih računalikih je samo navidezna večopravilnost … npr. en procesor skrbi za internetno povezavo, vendar čaka, da drugi procesor, ki upravlja tipkovnico pove, da je procesor, ki upravlja z miško končal ☺
torej multitasking je samo “navidezna resničnost” ☺ zaradi človeške počasnosti dojemanja.
konec koncev babnica, ki bi spotoma nalagala perilo v pralni stroj, medtem, ko bi ji tiča vtikal v vagino lahko naslednjič sede na centrifugo, da jo bo kaj “rukalo” ☺ … za zvočno kuliso naj ima pa vključen sesalec in za gretje likalnik ☺