kako naprej

On_ ni pragmatičen človek. Ali ti ne razumeš te besede ali pa njega slabo percepticiraš…

To bo ja, vsi ga narobe razumemo, tako kot Marka, samo ti ga prav razumeš…Čakaj, ti še sama sebe ne razumeš..

Hej punca :), kaj je s tabo? Slabi dnevi? Po navadi se slišiš veliko bolj bojevito in takšna si mi veliko bolj všeč. 🙂 Zase mislim, da imam lahko dobro zvezo le z dušo, ki ni preveč sorodna moji, me fizično privlači, s katero se dobro ujamem v seksu in je moj najboljši prijatelj. Vrstni red oziroma razmerje tega pustiva zaenkrat postrani 😀 Še nisem slišala za zvezo, ki bi bila idealna. Lahko pa postane približek tega, če se vanjo ne spuščaš sanjaško in z ihtavo željo, da mora biti vse super.[/quote]Ja ampak, a ni vredno, če uporabim vaše ciljno usmerjene besede, na račun tega da zveza mogoče ne bo obstala in da bo bolelo, ko greš narazen- vse skupaj začeti kot pravljico, z varljivimi sanjami in nerealnimi željami? Da se sparčkaš zato, ker se zaljubiš, ne pa zato, da si zasiguraš seksualni servis in varnost na starost in instucionaliziraš produkcijo otrok? Danes, ko iz ekonomskega in socialnega vidika ni več tako težko živeti sam, kot je to bilo to nekoč, bi se vendar morali vezati bolj iz ljubezni, ne pa zato, ker se vsi drugi ali zato, ker se to kaže kot bolj priročno… da torej od samega začetka stremiš k idealu, ne pa k približku… ah kako tehnicistično sem zdaj to napisala..ccccc[/quote]

No, tu se pa s tabo v celoti strinjam. Zato pa tudi v poroki ne vidim prav nobenega smisla več. Ampak to je že za drugo temo.

Spider, ti se preveč enostransko usajaš nad vsakomer, ki je vezan, sploh pa če malo bolj “propagira” vezo. Niso vsi, ki tako živijo, patetični. In eni so patetični v svoji samskosti.

Veš kaj, poznam nekaj ljudi, za katere upam trditi, da so v precej srečnih zvezah. Noben od njih me ne prepričuje, ko se srečamo, kako ful zamujam, ker sem samski, kako je treba biti v vezi, češ, d aje to nekakšna naravna potreba in podobne neumnosti.

Takšne izjave v reali slišim samo od popolnoma zdolgočasenih copatarjev.

Bla, bla, bla….Sami izgovori, katerim še sama bolj verjameš, kot pa on sam. Verjameš zato, ker v možu vidiš neko žrtev, ki ga je zapeljala hudobna (motena) čarovnica in ga začarala s svojim urokom…Zato se ni zavedal svojih dejanj in zato toliko opravičil, ker je bil samo žrtev…..
Ker moža vidiš kot žrtev, se temu primerno tudi obnaša…Kot nek nezrel otrok brez odgovornosti, ki misli, da opravičevanje opraviči vsa njegova dejanja.
Posledično se potem sama toliko ukvarjaš s to žensko, ker vse skupaj doživljaš kot tragedijo in ker tudi nase prevzemaš krivdo.

Hej punca :), kaj je s tabo? Slabi dnevi? Po navadi se slišiš veliko bolj bojevito in takšna si mi veliko bolj všeč. 🙂 Zase mislim, da imam lahko dobro zvezo le z dušo, ki ni preveč sorodna moji, me fizično privlači, s katero se dobro ujamem v seksu in je moj najboljši prijatelj. Vrstni red oziroma razmerje tega pustiva zaenkrat postrani 😀 Še nisem slišala za zvezo, ki bi bila idealna. Lahko pa postane približek tega, če se vanjo ne spuščaš sanjaško in z ihtavo željo, da mora biti vse super.[/quote]Ja ampak, a ni vredno, če uporabim vaše ciljno usmerjene besede, na račun tega da zveza mogoče ne bo obstala in da bo bolelo, ko greš narazen- vse skupaj začeti kot pravljico, z varljivimi sanjami in nerealnimi željami? Da se sparčkaš zato, ker se zaljubiš, ne pa zato, da si zasiguraš seksualni servis in varnost na starost in instucionaliziraš produkcijo otrok? Danes, ko iz ekonomskega in socialnega vidika ni več tako težko živeti sam, kot je to bilo to nekoč, bi se vendar morali vezati bolj iz ljubezni, ne pa zato, ker se vsi drugi ali zato, ker se to kaže kot bolj priročno… da torej od samega začetka stremiš k idealu, ne pa k približku… ah kako tehnicistično sem zdaj to napisala..ccccc[/quote]

KAtenjka, da nes vedno več ločenih parov se odloči, da bodo naprej “cimri”, ker si prave ločitve (in samskega življenja) ne morejo privoščiti. V zadnjih letih je vedno več člankov o ločenih parih, ki živijo skupaj…

Če se človek res vede kot glina, kot pravi Boom, potem to ne drži. Kos gline lahko poljubno prestavljaš iz enega mesta na drugo po večkrat zapored. :))

Hja, sparčkaš se že lahko zato, ker se zaljubiš. Kaj ti pa ostane, ko zaljubljenost mine? Zakaj pa potem ostaneš skupaj? Neke realne razloge si moraš najt.

Zato, ker tam tudi sam teh ljudi ne “sprovociraš”, na način kot jih tukaj. Logično, da dobiš drugačen odziv. Ljudje te pač pustijo v svojem prepričanju in si mislijo svoje. To je včasih koristno, včasih pa tudi ne. Tukaj pa si povemo VSE.

Marko, spet se zaletavaš. Ni tako. Ljudje, ki so v zadovoljnih vezah, so , po mojem opažanju, samozavestni ljudje, ki so sposobni razumeti, da obstaja še kakšen drug slog življenja, ne le tak, kot ga živijo sami.

Copatarji pa kr sami začnejo, brez provokacij, z istimi forami, kot On_, Robi in ti tukaj. In dobijo pač nazaj porcijo.

Kakšno porcijo? Ti misliš, da daš porcijo, v resnici pa si smešen, če te že zanima, kako stvari stojijo. Smešen pa zato, ker se upiraš nečemu, kar te sploh ni napadlo. Naiven, ampak ljubek, le že želiš.

Potem pa mi povej, kako prepoznaš par, ki je zadovoljen v svojem odnosu. Ali veš, poznaš vse, kar se dogaja za njunimi štirimi stenami? Ali veš, kako rešujeta konflikte, spore in vsakdanje življenjske situacije? Ali veš, kako si izkazujeta ljubezen, ali veš kaj jih osrečuje, kakšni so njuni občutki, kakšni so njuni dvomi, strahovi? Ali sploh veš, kaj pomeni zadovoljiv odnos? Ali sploh veš, da imamo ljudje o tem različne predstave? Kako veš, da njun odnos ni zaigran, zato da bi drugi (ti) videli, kako sta srečna skupaj, v resnici pa drug z drugim še komaj shajata in ostajata skupaj le zato, ker ne upata/želita bit sama? Pa ne rečem, da par, ki ga opisuješ v resnici ni srečen. Dvomim le zato, ker ocenjuješ pare tukaj gori, ki jih sploh ne poznaš in jih ocenjuješ kako so nezadovoljni. Kar se meni zdi naivno oziroma čist nerealno, da ne rečem nerazumljivo.
Kdo je zate copatar?

kaj pa, če bi si “obupano obupana” in njen mož odprla svojo temico (če že oba tole vidita) pa se sama pomenila … mi bi bili pa za spremembo “tiho” ☺
itak razen blesarij (z mano vred) nihče ne tipka … ker pač ne ve kako bi reagiral/a v takšni situaciji

Ni nujno. Lahko je samo bolj njegova “duša dvojčica” kot sem jaz. Mu bolj podobna, sorodna in posledično bolj privlačna. Lahko pa je samo bolj strpna, razumevajoča, mu manj komplicira, manj “zahteva”, manj omejuje ipd..

Še enkrat poudarjam, da je to meni čist logično, ampak nisem o tem pisala. Pisala sem o tistem delu, ko on neko prijateljsko oz. prijetno čustveno pozornost izkazuje drugi ženski, ne pa tudi svoji ženi. O tem sem pisala.

Vsak bere pač tisto, kar mu je znano.

Tudi kakšna niansa sive bi se našla. V smislu, da je načeloma dober odnos, tu pa tam pa pride kakšen črv, in malo obuja kakšne neprijetne spomine, bolečine…

Ampak lahko pa tudi tako poimenuješ, s tem, da potem noben naš odnos ni čist OK odnos.

Če pa nikoli ne podvomiš (vase), se pa spet lahko zgodi, da izpadeš preveč domišljav in neprilagodljiv in spet lahko ni prav. :)) Kako zabavno, ko lahko povsod v vsakem prepričanju najdeš dvom. :))

To je definitivno najbolj smiselna stvar, ki si jo predlagal na tem čveku … Pozdravljam pristop 🙂

Zato, ker tam tudi sam teh ljudi ne “sprovociraš”, na način kot jih tukaj. Logično, da dobiš drugačen odziv. Ljudje te pač pustijo v svojem prepričanju in si mislijo svoje. To je včasih koristno, včasih pa tudi ne. Tukaj pa si povemo VSE.[/quote]Lollll s tvojimi suhoparnimi stalno enimi in istimi besedami ni možno povedati NIČESAR. Spominjaš me na prejšnje generacije, ki so, ko so se v srednjih šolah pri slovenščini še pisali prosti spisi, imeli pripravljene uvode in zaključke, ki so bili za vsak naslov.
To je včasih koristno, včasih ne. No če jutri ne bo oblačno, bo sijalo sonce.

Lahko poveš vse ali pa ničesar. Odvisno, kdo bere in kako kdo razume. Mogoče pa je moj namen drugčen od tvojega. :)) Kaj si se tako zapičila vame, kot osa?!! :))

Še enkrat poudarjam, da je to meni čist logično, ampak nisem o tem pisala. Pisala sem o tistem delu, ko on neko prijateljsko oz. prijetno čustveno pozornost izkazuje drugi ženski, ne pa tudi svoji ženi. O tem sem pisala.[/quote]Oprosti It tole je pa čisto posestniško obnašanje…. 🙁

Saj v vsakem pogovoru z nekom (bolj ali manj) izkazujemo neko prijateljsko oz. prijetno čustveno pozornost, v vsakem in če je on z nekom prijazen se tebi že podira svet, dobiš paro na ušesa in te napade dvom o lastni vrednosti in te požre, iz tebe pa nastane zmaj, ki bruha ogenj s katerim skuriš “nasprotnico” ter poskrbiš za ustrezno distanco do tvojega “dragega”?… :/
Zadeva vodi v socialno osamitev v imenu “ljubezni” pa ne zato, ker bi bil partner v resnici tak Casanova. Nekje drugje bo težava 😉

Mogoče prebujna domišljija podkurjena s mnogo črvi, ki malo obujajo kakšne lastne neprijetne spomine, bolečine?… Mogoče občutek zapuščenosti, ki je ostal iz otroštva/mladosti, ko nas je zapustil starš/i in smo za to izgubo nase prevzeli krivdo/odgovornost in sedaj ob vsakem morebitnem ponovni taki “grožnji” preburno reagiramo in za to krivimo vse okoli sebe?

Številčnost postov in udejstovanje tako rekoč v vseh rubirkah, vsak dan in v vseh možnih časih -. se moramo po moje bolj usmeriti vase in se ne venomer obešati na druge poste v želji po racionalnem razčljenjevanju z množico ljudi – seciranju vsakega prispevka. Ob poplavi postov na nivoju intelektualiziranja (zakaj, zato, ker, nenehno driblanje gor in dol s sogovorniki in trmasto vztrajanje na svojem), se je morda kdaj dobro vprašati, zakaj pa to rabimo, kaj nam manjka, da smo tako “forumsko aktivni”, da rabimo nekoga prepričevati, debatirati z vsakomer po vseh rubrikah v nekih jalovih brezpredmetnih debatah, zastavljati v nedogled krožna zankasta vprašanja (kaj, zakaj, kako…) in v dvom postavljati vse, relativizirati vse. Ta potreba pač ni zdrava. No, sedaj pa lahko nastaviš spet kopico protivprašanj, ki jim umanjka nekako domišljije in izpadejo pusta, siva, dolgočasna in utapljajoča se v sivini monotonije. Če prisluhnemo malo lastni duši, ta kliče po določeno hranij, česa je lačna, moramo ugotoviti sami), ker s tem polnimo neko luknjo v sebi. Zagotovo pa ta hrane ne more biti suhoparni itnelktualizem, racionalizacije, razčljenjevanje, anlize, 1000 zakaj in 1000 zato, 1001 in post vsak dan – to je samo bežanje stran od sebe in nerazumevanje lastnih potreb.

Matjažko, teorijo ali pa “zdravniški pregled”, ki si ga postavil zame, ga lahko postaviš tudi sebi ali pa komrukoli drugemu, samo spremenljivke zamenjaš. Ampak seveda zase tega ne boš storil, ker vmes piše, da to ni zdravo. Kdo pa bi zase priznal, da ni zdrav? :))) Kaj pa tebi manjka, da postavljaš diagnoze drugim, da ti malo pomagam? :))

Navidezna podobnost s tabo je zgolj naključna, pisal sem v 3. os. mn., saj tebe ni moč najti v tem opisu, bi ti naredil krivico :)))

Številčnost postov in udejstovanje tako rekoč v vseh rubirkah, vsak dan in v vseh možnih časih -. se moramo po moje bolj usmeriti vase in se ne venomer obešati na druge poste v želji po racionalnem razčljenjevanju z množico ljudi – seciranju vsakega prispevka. Ob poplavi postov na nivoju intelektualiziranja (zakaj, zato, ker, nenehno driblanje gor in dol s sogovorniki in trmasto vztrajanje na svojem), se je morda kdaj dobro vprašati, zakaj pa to rabimo, kaj nam manjka, da smo tako “forumsko aktivni”, da rabimo nekoga prepričevati, debatirati z vsakomer po vseh rubrikah v nekih jalovih brezpredmetnih debatah, zastavljati v nedogled krožna zankasta vprašanja (kaj, zakaj, kako…) in v dvom postavljati vse, relativizirati vse. Ta potreba pač ni zdrava. No, sedaj pa lahko nastaviš spet kopico protivprašanj, ki jim umanjka nekako domišljije in izpadejo pusta, siva, dolgočasna in utapljajoča se v sivini monotonije. Če prisluhnemo malo lastni duši, ta kliče po določeno hranij, česa je lačna, moramo ugotoviti sami), ker s tem polnimo neko luknjo v sebi. Zagotovo pa ta hrane ne more biti suhoparni itnelktualizem, racionalizacije, razčljenjevanje, anlize, 1000 zakaj in 1000 zato, 1001 in post vsak dan – to je samo bežanje stran od sebe in nerazumevanje lastnih potreb.[/quote]♥
cccccc :))))))))

Seveda me je moč najti. Pa tudi, če ne, moje vprašanje ostaja na mestu. Hočem rečt, da, vsak način življenja, razmišljanja, ki je drugačen od našega (v tem primeru od tvojega), lahko označimo za nezdrav. Ampak na koncu tega se vprašam, kako zdrav pa je tvoj način, da imaš potrebo druge, ki živijo drugače, označevati, da živijo nezdravo, da bežijo od sebe. Razumeš? :)) Kot, da želi sebe in ostale prepričat, da je le tvoj slog, način, pravi, vse ostale, kar pa ima nek večji odklon pa ni. To lahko vsi delamo drug drugemu. V čem je pa smisel tega? 😉