V kolikšni meri razumemo vero in njen dejanski pomen za človekov osebnostni razvoj?
Spoštovane bralke in bralci,
Vse kar se enkrat začne se slej kot prej enkrat tudi zaključi tako ali drugače in podobno velja tudi za naš eksperiment, katerega smo se udeležili vsi, ki smo se prostovoljno odločili sodelovati v odprti diskusiji v naši temi.
Na tem mestu bi se želel vsem vam najlepše zahvaliti za vaše sodelovanje v našem skupnem eksperimentu, ki smo ga skupaj razvijali. Pri čemer pa bi želel izpostaviti, da bi se želel zahvaliti vsakomur izmed vas brez razlik tako vam, ki ste se potrudili konstruktivno sodelovati v naši odprti diskusiji kot tudi vsem vam, ki ste iz takšnih ali drugačnih razlogov želeli sabotirati našo odprto diskusijo z vašimi najrazličnejšimi neumestnimi, provokativnimi in/ali žaljivimi objavami; kakor tudi na koncu vsem, ki ste objave v naši temi zgolj prebirali.
Najlepša hvala slehernemu izmed vas. Namreč sleherni izmed nas, ki smo na kakršen koli način že sodelovali v našem eksperimentu je dodal tisto nekaj edinstvenega, brez česa se naš eksperiment preprosto ne bi mogel izvesti. Zaradi česar je sleherni izmed vas lahko na nek način ponosen, da ste zgolj z vašimi razmišljanji, katere ste objavili ali pa ne, sodelovali v nečem, kar presega slehernega posameznika in da ste ne vede prispevali veliko dobrega k splošnemu dobremu v naši družbi na splošno ne da bi pričakovali ali zahtevali kar koli v zameno. Dejansko ste naredili nekaj dobrega ne da bi se tega sploh zavedali, s čimer ste dejansko delovali v skladu s principom ne-dela. To pa je nekaj na kar ste resnično lahko ponosni.
Mogoče le še na kratko beseda ali dve o našem skupnem eksperimentu. Sam eksperiment je bil nadvse preprost in jasno zastavljen od samega začetka, a da pustimo zadevice zanimive, naj njegova dejanska narava ostane predmet vaših ugibanj, razmišljanj, tez, hipotez in nadaljnjega raziskovanja. Vam pa lahko na tem mestu namignem, da se je navezoval na preučevanje določenih aspektov in procesov človekove psihe. Katerih? To je pa na slehernem izmed vas posamezno, da ugotovite.
Za sam konec pa bi želel le še omeniti, da kot se spodobi, se sleherno sodelovanje tako ali drugače nagradi. Zaradi česar sem se odločil, da vam v naslednji svoji objavi, ki bo neposredno sledila trenutna, malo bolj preprosto povem malo več o tem kaj osebna vera dejansko je ter zakaj je tako vitalnega pomena za človekovo dobro počutje in njegov osebnostni, mentalni, duševni in psihični razvoj. In sicer na dejanskem terapevtskem primeru, katerega osebno vodim, kjer je pomanjkanje njene osebne vere doseglo eno izmed njegovih končnih stanj v podobi tako imenovanega negativnega progresivnega neravnovesja na področju njene zaznave.
Oseba, katero nagovarjam v pismu, katerega en del vam bom v naslednji svoji objavi, tudi predstavil se sooča z dokaj tipičnimi patološkimi psihičnimi pojavi in procesi, katere povzroči pomanjkanje oziroma posameznikovo popolno zavračanje lastne osebne vere. Bi pa vas želel na tem mestu opozoriti, da moja naslednja objava ne bo kratka, a v kolikor si boste vzeli vsaj toliko vašega časa, da jo boste vsaj enkrat pozorno prebrali boste iz nje lahko odnesli veliko več kot si boste sprva mislili.
V naslednji svoji objavi vam bom predstavil praktično aplikacijo znanj, katere sem vam do sedaj predstavil na neosebni in dokaj teoretični ravni. Za kar sem se sprva odločil preprosto zato, ker se dobro zavedam, da o praktični aplikaciji slednjih ne moremo govoriti ali razpravljati, v kolikor ne obravnavamo dejanskega primera posameznika, ki se sooča z najbolj nevarnimi manifestacijami pomanjkanja ali zavrnitve lastne osebne vere. To pa so vedno primeri, ki so po svoji naravi nadvse delikatni in kompleksni in kjer preprosto ni prostora za kakršne koli napake, saj se tisti, ki je v vlogi terapevta zelo dobro zaveda, da lahko že z najmanjšo storjeno napako drugo osebo dokončno osebnostno, mentalno, duševno in psihično zlomi ali pa jo napoti naravnost proti samomoru. Zaradi česar smatram, da boste z mojo naslednjo objavo prejeli več kot le pravično nagrado za vaše sodelovanje v našem eksperimentu. Za marsikaterega izmed vas bo slednja dejansko veliko več kot si zaslužite. A na meni ni, da bi kogar koli izmed vas obsojal za kar koli, to je izključno v rokah vaših sebstev in vesti. V končni fazi sem tudi sam pri tovrstnih zadevah zgolj orodje skozi katerega se manifestira Pot in njena Vrlina. Zato bodite zadovoljni z nagrado, ki jo boste prejeli.
Kaj pa bo sleherni izmed vas storil z znanji, ki vam jih bom razkril v svoji naslednji objavi pa je odvisno izključno od osebne izbire, volje in presoje slehernega izmed vas. Osebno slehernemu izmed vas želim, da bi razkrita znanja uporabili v skladu z vašimi čim boljšimi interesi.
Z vsem dolžnim spoštovanjem,
TenAiBudo
Spoštovani, globoko sem v prepričanju, da se nas večina bralcev-piscev tu zelo veseli te vaše naslednje objave, bi vas pa vendar nekoliko opomnila na nekoliko drugačen pristop razlaganja psiholoških ali kakršnihkoli pojavov, ki jih boste opisovali.
V zvezi z abstrakcijo oz posploševanjem sem se spomnila še primera Stephena Hawkinga in njegove najbolj znane knjižice Kratka zgodovina časa.
Ne vem, koliko je znano, zato samo na kratko, gre za enega največjih fizikov našega časa, ki je pri 21 letih hudo zbolel, pripisovali so mu, da bo živel še nekaj mesecev, nato morda kakšno leto, danes je nepogrešljivo ime v astrofiziki, oče treh otrok, med drugim dvakrat ločen, znanih je še nekaj brezveznih podrobnosti o njegovem seksualnem življenju, kakorkoli bolezen ga je fizično skoraj čisto zmaličila in toliko da ne onesposobila, še vedno pa je zapisan in predan svojemu delu.
Mislim da je knjižica izšla v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je med drugim zaradi finančnih težav začel razmišljati, da približa naš prostor-čas širšim množicam. Njegova mati naj bi mu rekla, da bo vsaka enačba prepolovila število bralcev, zato je noter vključil eno samo enačbo, knjiga je bila natisnjena v večih milijonih, presegla je vsa pričakovanja…in vendar se je pred leti odločil in napisal še njeno različico z naslovom Krajša zgodovina časa… 🙂 🙂
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Dejanski primer posledic posameznikove izgube ali zavrnitve osebne vere in terapevtski pristop, ki vodi posameznika k obnovitvi njegove osebne vere.
Spoštovane bralke in bralci,
Kot sem napovedal v svoji predhodni objavi, vam v spodaj citiranem delu pisma, ki sem ga poslal dejanski fizični osebi, omogočam vpogled v praktično aplikacijo znanj, o katerih sem do sedaj spregovoril izključno na neosebni in teoretični ravni. Vsem, ki se ga boste odločili prebrati želim, da bi se iz spodnjega primera čim več naučili.
Vsem, ki ste se odločili v celoti prebrati mojo objavo pa namenjam naslednje glasbeno sporočilo:
http://www.youtube.com/watch?v=_zumQ61N-NM
Lep pozdrav,
TenAiBudo
Hawking opisuje fiziko v nematematičnem jeziku, morda naj avtor poskuša obratno, pisati o psihologiji oz mehkih znanostih v matematičnem oz bolj logičnem jeziku…
Še nekaj za tiste, ki ne bodo utegnili vsega prebrati:
[youtube]zmWWfp71TwA[/youtube]
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Če človek v sebi goji (kakršnokoli) osebno vero, še ne pomeni, da je ovca; in tudi ta posmeh z odpustki je precej bizaren – enostavno je reči, da nam je nekdo nekaj odpustil (smo dobili odpustek), toda nič ni tako težkega na svetu kakor odpustiti samemu sebi (sebi dati “odpustek”).[/quote]
Se strinjam. Moj komentar je letel na avtorja tega posta, ki dela z nami kot z ovčicami, brez svojega lastnega mnenja. Vsiljuje svojo resnico in nas želi prepričati, da smo nevedne ovce.[/quote]
Meni pa se zdi, da nas ti želiš prepričat, da smo ovce. Pri njemu nisem dobil tega občutka. Sicer pa, kako te lahko nekdo prepriča v nekaj, kar osebno ne verjameš? Si tako mehka?
Se strinjam. Moj komentar je letel na avtorja tega posta, ki dela z nami kot z ovčicami, brez svojega lastnega mnenja. Vsiljuje svojo resnico in nas želi prepričati, da smo nevedne ovce.[/quote]
Meni pa se zdi, da nas ti želiš prepričat, da smo ovce. Pri njemu nisem dobil tega občutka. Sicer pa, kako te lahko nekdo prepriča v nekaj, kar osebno ne verjameš? Si tako mehka?[/quote]
Marko, nekateri rabite pač več časa, da razberete med vrsticami:). Seveda ni bojazni, da bi me nekdo prepričal, če imam svojo vero in svoja prepričanja. Ni mi všeč vzvišenost avtorja posta, njegova samozadostnost, prikrita agresija, nečimernost….Počakaj še malo in bo pokazal svoj res pravi obraz. Tako kot ga je že mnogokrat…
Zaključek ali začetek nečesa novega…
V predhodni svoji objavi sem vam na kar se da na kratek in direkten način predstavil praktično aplikacijo znanj, o katerih sem spregovori v svojih predhodnih objavah v naši temi. S čimer sem dokončno zaključil naš skupni eksperiment ter posledično tudi z njim povezano odprto diskusijo na temo izhodiščnih vprašanj naše teme. V tokratni svoji objavi pa bi vam želel le še predstaviti nekakšen zaključek; v končni fazi mora sleherni eksperiment tudi imeti svoj zaključek, mar ne?
Za začetek pa bi želel iskreno čestitati vsem, ki ste se odločili ali ki se boste odločili prebrati mojo predhodno objavo, v kateri sem vam ponudil praktično aplikacijo znanj, o katerih sem ves čas govoril. Kajti omenjena moja objava ne bo od vas zahtevala le tega, da ji namenite nekaj vašega osebnega prostega časa. Ko jo boste prebrali boste spoznali, da bo vaš čas najmanj kar bo omenjena moja objava pričakovala/zahtevala od vas. V kolikor je seveda že niste in v tem primeru vam bo vse o čemer bom spregovoril v nadaljevanju že več kot le poznano.
Namreč v omenjeni moji predhodni objavi bo sleherni izmed vas lahko prepoznal določene, večje ali manjše, podobnosti z osebo, katero v svojem pismu tudi nagovarjam. Kar bo za slehernega izmed vas bolj ali manj neprijetno spoznanje, ki bo v vas prebujalo negativne občutke: odmaknjenosti, odtujenosti, ločenosti, zavrnitve, nezadovoljstva in/ali zmedenosti; tisti ki pa imate bolje razvito zaznavo pa se boste lahko celo soočili z občutkom omejenosti in/ali potrtosti. Pojavu soočenja s takšnimi ali drugačnimi vašimi negativnimi občutki se preprosto ne boste mogli izogniti, ne glede na to kako zelo bi si to želeli, saj je pojav slednjih povsem normalen psihični pojav, na katerega nimamo nikakršnega vpliva.
Naša svobodna izbira in volja prideta v tovrstnih primerih do izraza šele in izključno pri tem ali bomo soočenje z negativnimi občutki sprejeli ali pa si bomo pred njim zatiskali oči ter poizkušali prepričati sami sebe, da do slednjega nikoli ni dejansko prišlo. A ne glede na to katero izmed možnosti boste izbrali je bil moj namen dosežen v trenutku, ko ste se odločili prebrati mojo predhodno omenjeno objavo. Kajti vsebina le te bo v slehernem izmed vas sprožila določene spremembe, v večjem ali manjšem obsegu. Preprosto zato, ker bodo določeni deli vaše psihe (primarno vaše sebstvo in zaznava) v njeni vsebini prepoznali vedenje. Sleherno vedenje pa ima eno nadvse zanimivo lastnost in sicer, da direktno preko naše zaznave nagovarja naše sebstvo, saj je zgolj zunanja manifestacija pretoka izkustev (življenjska energija, ki, chi, prana, božja milost…) preko katerega je naša manifestacija sebstva v nenehni kontinuirani komunikaciji z vsemi njegovimi preostalimi manifestacijami v celotnem našem stvarstvu. Iz česar posledično sledi, da lahko za vedenje povsem opravičeno rečemo, da je zgolj zunanja manifestacija direktne komunikacije dveh ali večih različnih manifestacij sebstva (esenca naše psihe, Bog, Buddha, Allah, Tao, Do, Višja sila, Narava, Transcendentalna energija…). Zaradi česar vedenje nikoli ne moremo zlorabiti kakor koli drugače kot izključno z našim lastnim razlaganjem. A ne glede na to, v kolikšni meri bi določeno vedenje zlorabili, zloraba slednjega ne bi v ničemer vplivala na njegovo razlaganje iz strani našega sebstva. Našemu sebstvu je povsem nepomembno v kakšnem obsegu poizkusimo zlorabiti določeno vedenje preko našega razumevanja le tega in bo nemoteno delovalo v skladu s sporočilom, ki mu ga prinaša določeno vedenje, kakor da do naše zlorabe slednjega nikoli ne bi prišlo. In prav zaradi tega preprostega dejstva v zvezi z naravo vedenja in sebstva je bil moj namen dosežen, v trenutku ko ste prebrali omenjeno mojo predhodno objavo.
Tako kot vaše sebstvo prepušča razlago določenega vedenja izključno vašemu zavednemu delu jaza – egu in vaši nadzavesti oziroma se z vašo razlago slednjega preprosto ne ukvarja, tudi sam nimam nikakršnega namena na kakršen koli način določati kako si naj razlagate omenjeno mojo predhodno objavo. V kolikor smem biti povsem odkrit in iskren me vaše razlaganje omenjene moje objave niti ne zadeva niti ne zanima. Vaše razlaganje moje objave je vaše izključno in vaše edino.
A da ne bo vse zvenelo tako črnogledo vam lahko zagotovim, da se boste nekateri po prebrani omenjeni moji predhodni objavi soočili z pozitivnimi občutki: prisotnosti, navzočnosti, povezanosti, pripadnosti, zadovoljstva, jasnosti, svobode in/ali veselja. A v kolikor upoštevam končni rezultat našega skupnega eksperimenta vam moram žal sporočiti, da boste v tem primeru v izraziti manjšini.
V omenjeni svoji predhodni objavi sem vam vsem ponudil možnost vpogleda, do določene mere seveda, v praktično aplikacijo znanj, o katerih sem odprto spregovoril v svojih predhodnih objavah. S čimer sem tudi ravnal v skladu s svojim namigom, ki sem vam ga posredoval v eni izmed svojih predhodnih objav, ko sem eksplicitno navedel, da osebno trdno verjamem, da so znanja in učenja, ki jih posedujem namenjena še za koga drugega kot zgolj za ozko zaprte akademske kroge. In s svojo omenjeno predhodno objavo smatram, da sem v celoti izpolnil svoje obveznosti do slehernega izmed vas, ki ste se odločili sodelovati v našem skupnem eksperimentu.
V zaključku pa bi želel le še sporočiti vsem vam, ki bodisi enačite vašo osebno vero z vero v Boga ali Višjo silo bodisi se oklepate vašega prepričanja, da osebne vere preprosto ne potrebujete, da s tovrstnimi pristopi ravnate izključno v skladu z interesi in cilji najrazličnejših samouničujočih procesov in pojavov v vaši psihi. In v kolikor ne boste postopoma začeli spreminjati omenjenih vaših prepričanj, se boste ne vede podali na pot, katera vas bo vodila do bolj ali manj podobnih procesov in pojavov, s katerimi se sooča oseba, katero sem nagovarjal v svojem pismu. A na izbiro imate tudi drugo možnost, drugačno pot, a le pod pogojem, da začnete postopoma spreminjati vaša prepričanja in predstave v zvezi s tem kaj vaša osebna vera dejansko sploh je ter zakaj jo sploh imate kot tudi zakaj jo potrebujete. Torej, v kolikor se boste odločili postopoma odkrivati, raziskovati in spoznavati vašo osebno vero (kar koli že to je) brez kakršnih koli predsodkov in povsem neobremenjeno kakršnih koli stereotipov, kateri so vam bili vsi po vrsti vsiljeni iz strani družbe, katere del tudi ste. Pri čemer pa vam lahko zagotovim, da dokler smo živi ni nikoli prepozno, da začnemo aktivno spoznavati, odkrivati in raziskovati našo osebno vero.
Kot človeškim bitjem so nam dane: osebna izbira, osebna volja in osebna vera, katere dejansko tvorijo našo nadzavest. In osebna vera podobno kot primarno temeljno orodje naše zaznave – občutek predstavlja enega izmed najpomembnejših orodij, preko katerega naše sebstvo komunicira s preostalimi deli naše psihe – podzavestjo, zavestjo, intuicijo in jazom. Kot ljudje nadvse radi uporabljamo orodja, ki jih nam ponujata naša osebna izbira in volja. Čemu in zakaj nekateri izmed nas čutijo tolikšen odpor do uporabe orodja, ki ga nam omogoča naša osebna vera? Morda zgolj zato, ker so naš zavedni del jaza – ego, semipodzavest in kolektivno nezavedno podzavesti preobremenjeni z najrazličnejšimi iluzijami, stereotipi… kateri nam zameglijo jasen pogled na stvarno naravo naše osebne vere? Ali pa morda zgolj zato, ker se zavedamo, da je marsikaj v kar smo prepričani, v kar verjamemo ter kar počnemo, zagovarjamo in širimo okoli sebe napačno?
Se kot ljudje v večini primerov resnično odločimo odkrito in iskreno spoznavati, odkrivati in raziskovati našo osebno vero izključno, kadar se soočimo z negativnim progresivnim neravnovesjem na področju zaznave ali s kakšnim drugačnim končnim stanjem naše izgube osebne vere?
http://www.youtube.com/watch?v=5K4vX03c0u4
Z vsem dolžnim spoštovanjem,
TenAiBudo
Meni pa se zdi, da nas ti želiš prepričat, da smo ovce. Pri njemu nisem dobil tega občutka. Sicer pa, kako te lahko nekdo prepriča v nekaj, kar osebno ne verjameš? Si tako mehka?[/quote]
Marko, nekateri rabite pač več časa, da razberete med vrsticami:). Seveda ni bojazni, da bi me nekdo prepričal, če imam svojo vero in svoja prepričanja. Ni mi všeč vzvišenost avtorja posta, njegova samozadostnost, prikrita agresija, nečimernost….Počakaj še malo in bo pokazal svoj res pravi obraz. Tako kot ga je že mnogokrat…[/quote]
Osebna vera je OSEBNA… zakaj vsiljevat OSEBNO tudi drugim? Marko je pač podoben avtorju te teme, zatorej tudi njegova obramba…
Zanimivo kakšne težave/predsodke imajo nekateri pri (ne)branju avtorja. Meni je njegov zadnji zapis všeč in tudi razumljiv.
Meni pa se zdi, da nas ti želiš prepričat, da smo ovce. Pri njemu nisem dobil tega občutka. Sicer pa, kako te lahko nekdo prepriča v nekaj, kar osebno ne verjameš? Si tako mehka?[/quote]
Marko, nekateri rabite pač več časa, da razberete med vrsticami:). Seveda ni bojazni, da bi me nekdo prepričal, če imam svojo vero in svoja prepričanja. Ni mi všeč vzvišenost avtorja posta, njegova samozadostnost, prikrita agresija, nečimernost….Počakaj še malo in bo pokazal svoj res pravi obraz. Tako kot ga je že mnogokrat…[/quote]
Bom počakal. Medtem pa ti lahko povem, da vse našteto zaenkrat zaznavam v tvojem sporočilu.
Marko, nekateri rabite pač več časa, da razberete med vrsticami:). Seveda ni bojazni, da bi me nekdo prepričal, če imam svojo vero in svoja prepričanja. Ni mi všeč vzvišenost avtorja posta, njegova samozadostnost, prikrita agresija, nečimernost….Počakaj še malo in bo pokazal svoj res pravi obraz. Tako kot ga je že mnogokrat…[/quote]
Osebna vera je OSEBNA… zakaj vsiljevat OSEBNO tudi drugim? Marko je pač podoben avtorju te teme, zatorej tudi njegova obramba…[/quote]
Kako ti lahko nekdo vsili osebno vero? Podoben mogoče res, ampak nikomur ne vsiljujem svoje vere, saj vem, da to ni mogoče, če drugi tega sam ne želi/dovoli. Le človek, ki ni prepričan v svojo osebno vero, ima lahko občutek, da mu drugi nekaj vsiljuje. Človek, ki ima svoja trdna prepričanja, se ne boji osebnih ver, o katerih pripovedujejo drugi. Jaz avtorja dojemam kot predavatelje, ki govori o svoji osebni veri. Na poslušalcih pa je, kaj bodo od tega predavanja odnesli, razumeli. Nihče pa nikogar ne sili, saj je že samo “poslušanje” prostovoljno in nihče nikogar ne sili, da mora poslušat/brat. Se mi zdi tvoje obsojanje o vsiljevanju vere krivično.
Saj tudi ti z vsakim zapisom, ki ga podaš, predavaš o svoji osebni veri in če ti kdo napiše kontra mnenje, se začneš boriti za svoj prav, torej tudi ti vsiljuješ svojo osebno vero drugim.
Zarad diskusije, ki jo omejaš, sem šel brat njegov zadnji prispevek. V njem v nekaj vrsticah nekajkrat omeni prejšnji prispevek, pa sem šel brat ta famozni prejšnji prispevek(pismo neki fizični osebi)
Po dveh odstavkih sem obupal… Toliko ponavljanja in tako na dolgo in široko goverenja… za ves članek, bi potreboval nekaj ur… pa ne mislim kot prebrati ga ampak prebrati, da bi vsaj približno dojel, kaj sploh hoče povedat. Za RAZUMEVANJE tega pa menim vsaj teden intenzivnega razmišljanja, delanja zapiskov, branja in spet branja… Če je tista uboga duša oz par, ki jima on baje pomaga, kaj koristnega iz tega dobila, potem vsaka čast. Ali pa sem jaz tako omejen… kar je tudi možno
Nekaj informacij o meni iz moje perspektive…
Ena spoštovana uporabnica me je obtožila: vzvišenosti, samozadostnosti, prikrite agresije in nečimrnosti. Navkljub temu, da ta ista uporabnica, po njenih besedah in v skladu z njenim trdnim prepričanjem, nikoli nikogar ničesar ne obtožuje, kar je iz njenih objav, vsekakor več kot le razvidno. A ne glede na to ali omenjena uporabnica dejansko obtožuje ali ne moram priznati, da je polovica njenih obtožb zoper mene stvarnih, medtem ko je druga polovica zgolj posledica projekcij najrazličnejših nerazrešenih osebnostnih kompleksov omenjene uporabnice.
Na osnovi česar javno priznam svoj del ‘krivde’, katere tako ali tako nisem nikoli na kakršen koli način prikrival. Namreč osebno izviram iz okolja, v katerem sodi posameznikova samozadostnost med najvišje vrline in hkrati predstavlja tudi enega izmed najvišjih idealov. Osebno sem bil od otroštva dalje vzgajan in kasneje tudi šolan v duhu, ki je krepil in spodbujal mojo samozadostnost. In osebno tudi živim v skladu z načeli, prepričanji in verovanji, ki izvirajo iz naslova moje samozadostnosti. Katera pa dejansko temelji na moji osebni brezpogojni predanosti in odločnosti, na osnovi katerih odločno sledim prepričanju, da mora posameznik slediti izključno njegovi lastni poti, katero mu Pot razkriva skozi njegovo lastno sebstvo, somatsko inteligenco, intuitivno inteligenco, kan-ken (intuitivno zaznavo) in myo (izkustvo).
Osebno sem že zelo dobro vajen tega, da veliko število pripadnikov zahodnih družb zaznava mojo samozadostnost kot nekakšno grožnjo, katera ogroža same temelje njihovega zavednega dela jaza – ega. In v kolikor posameznik še izve kaj dejansko pomeni doshu in s čim se osebno dejansko ukvarjam in strokovno preučujem postanejo njegove projekcije strahu le še toliko večje. V kolikor pa se ima posameznik možnost na lastne oči prepričati v moja znanja in sposobnosti, ki izvirajo iz slednjih, pa bodisi postane njegova projekcija strahu postane tolikšna, da prekine sleherne stike z menoj bodisi izrazi iskreno željo po spoznavanju znanj in učenj, katere posedujem in tudi prenašam na določene posameznice in posameznike, ki izrazijo tovrstno željo.
A na tem mestu bi želel eksplicitno izpostaviti, da zahodna miselnost zelo slabo pozna kaj dejansko je samozadostnost, zaradi česar jo tudi vedno enači z vzvišenostjo, s katero pa slednja dejansko nima ničesar skupnega. A vzvišenost je dejansko najboljše, kar lahko zahodna miselnost ponudi pri prevajanju stvarne samozadostnosti v njej razumljiv in poznan jezik. Zaradi česar tudi priznam svojo ‘krivdo’ za vzvišenost. V kolikor lahko v tem primeru sploh govorimo o kakršni koli ‘krivdi’. Kajti občutenje krivde je izključno v domeni posameznika samega in mu kot takšno preprosto ne more biti vsiljeno, v kolikor ga posameznik sam ne sprejme, se poveže z njim. In glede na to, da sem osebno izrazito ponosen na svojo samozadostnost, katero sem tekom svojega življenja dokazal tako sebi kot tudi ostalim na zelo različne načine, osebno ne občutim nikakršnega občutenja krivde za nekaj, kar sodi med moje najmočnejše in najpomembnejše prednosti.
V kolikor pa nekdo v njej prepozna nekaj nestvarnega, iluzornega, kar je izključno posledica njegovih nerazrešenih osebnostnih kompleksov, katere si opravičuje na način, da me poizkuša obtoževati nečesa, česar niti ne razume niti ne pozna, pa me osebno prav v ničemer ne zadeva. S tovrstno osebo lahko, v skladu s svojimi osebnimi prepričanji in verovanji, izključno sočustvujem (še ena zadeva, katero tovrstne osebe preprosto ne razumejo) in ji mogoče celo poizkusim pokazati pot, ki vodi proti njeni samozadostnosti, v kolikor seveda tovrstna oseba ne prestopi meja moje potrpežljivosti in razumevanja.
Kar pa se zadeva druge polovice obtožb omenjene uporabnice, pa zanje edino lahko rečem, da se tovrstna oseba lahko edino na tovrsten način – preko obtoževanja drugih – sprijazni s tem, da ne naredi ničesar na področju njenih osebnostnih pomanjkljivosti, s katerimi se tudi sooča. V končni fazi vendarle za veliko število posameznikov velja, da v drugih prepoznavajo njihove lastne osebnostne pomanjkljivosti in negativne lastnosti.
Na koncu pa se mi zastavlja zgolj še eno odprto vprašanje, in sicer ali bi se moral omenjeni uporabnici zahvaliti za kompliment?
Lep pozdrav,
TenAiBudo
Marko, nekateri rabite pač več časa, da razberete med vrsticami:). Seveda ni bojazni, da bi me nekdo prepričal, če imam svojo vero in svoja prepričanja. Ni mi všeč vzvišenost avtorja posta, njegova samozadostnost, prikrita agresija, nečimernost….Počakaj še malo in bo pokazal svoj res pravi obraz. Tako kot ga je že mnogokrat…[/quote]
Bom počakal. Medtem pa ti lahko povem, da vse našteto zaenkrat zaznavam v tvojem sporočilu.[/quote]
Marko, sem na strani pravice. Čutim se dolžno, da opozorim na nevarnost. Ne jemlji osebno in ne počuti se ogroženega, ker ni potrebe.
Zanimivo pisanje. Zanima me, kje se da poduciti o soli, ki jo oseba TenAiBudo zagovarja. Gre za fizicno lokacijo s predavatelji in strok.gradivom ali se da do tovrstnega znanja priti preko pdf fajlov na netu? Vseskozi poudarjate, da je to nekaj s cimer se ukvarjate poklicno. Se lahko nejeverni tomazi o tem kje prepricamo oz.kaksne so vase reference? Stric gugl sicer najde neko slamnato solo, kaj drugega pa ni zaslediti.
Tudi jaz in ne počutim se ogroženo, ker res ni potrebe, temveč prej Zgroženo. Zanima me le, kje vidiš nevarnost. Če na njo že opozarjaš, še pokaži nanjo, sicer zgleda kot, da se bojiš “ničesar”. Saj veš, kako je s strahom. 😉
Glej, z opozarnjem ste začeli ostali, s teboj vred in to povsem brez kakih argumetov, razlag, tako da ne ti meni, da naj ne špilam dežurnega policaja. Vase se ozri.
In ni Marko/Petra, je samo Marko. Ne gre ti delo policaja. 😉
Tudi jaz in ne počutim se ogroženo, ker res ni potrebe, temveč prej Zgroženo. Zanima me le, kje vidiš nevarnost. Če na njo že opozarjaš, še pokaži nanjo, sicer zgleda kot, da se bojiš “ničesar”. Saj veš, kako je s strahom. ;)[/quote]
To bo ja…strah:))). Čas bo pokazal svoje.[/quote]
a zdaj čakamo na čas, ko se bo uresničila tvoja napoved ali čas, da pokažeš, kaj dejansko s tem misliš? Kako ni strah, če opozarjaš druge pred nevarnostjo? A ti sploh razumeš sebe? :))
Glej, z opozarnjem ste začeli ostali, s teboj vred in to povsem brez kakih argumetov, razlag, tako da ne ti meni, da naj ne špilam dežurnega policaja. Vase se ozri.
In ni Marko/Petra, je samo Marko. Ne gre ti delo policaja. ;)[/quote]
Kaj pa ce mi je avtor od nekje znan? That didn occur your mind? Mare, ce si samo ti pa vec sexajta z zeno ker se ti pozna kdaj si naspicen/nezadovokjen sam s sqbo :))
Forum je zaprt za komentiranje.