V kolikšni meri razumemo vero in njen dejanski pomen za človekov osebnostni razvoj?
Spoštovana katenjka,
Kot se mi je dozdevalo ste se ujeli v past, ki jo predstavlja idealizirana podoba arhetipa otroka. Kakor tudi, da ste nadvse hitro poiskali argumente, s katerimi poizkušate dokazati, da je petletni otrok sposoben razumeti določene nadvse kompleksne teme. Pri čemer pa ste izbrali zgolj tiste, ki so vam osebno odgovarjali, ostale pa mirno izpustili oziroma spregledali. A osebno sem med drugim določeni drugi bralki zastavil tudi določena druga vprašanja, in sicer:
O katerih pa niste ničesar spregovorili, in v kolikor menite, da je petletni otrok sposoben razumeti teme, katere ste vi navedli, potem bi moral biti tudi sposoben razumeti preostale teme, katere sem izpostavil v nadaljnjih zgoraj citiranih mojih vprašanjih. Pri čemer pa menim, da tako mene kot tudi še marsikatero drugo bralko in bralca nadvse zanima vaše stališče, kako naj bi bil petletni otrok sposoben razumeti omenjene teme.
Pri čemer pa bi želel še malce dvigniti stave in vam osebno zastaviti še nekaj dodatnih vprašanj. Kako naj bi po vašem petletni otrok razumel stvarno naravo človekovega sebstva, podzavesti, zavesti, zaznave, intuicije in jaza? Kako naj bi po vašem petletni otrok razumel stvarno naravo čustvovanja, v kolikor vemo, da se slednja pojavijo šele veliko kasnejših obdobjih človekovega življenja, saj mora posameznik prvo razviti vrline? Kako naj bi po vašem petletni otrok razumel stvarno naravo izkustva in dvoma ter vere in ljubezni, katere so na tako zgodnji stopnji človekovega razvoja še vedno nediferencirane od njegovega sebstva in kot takšne tudi ne obstajajo?
Za sam konec pa bi vas želel le še opozoriti, da vaši argumenti ne smejo pasti niti pri enem samem navedenem primeru, v kolikor želite dokazati neizpodbitnost vaše teze.
Lep pozdrav,
TenAiBudo
Spoštovana On_,
Osebno bi se vam želel najlepše zahvaliti, ker ste z nami delili vaša razmišljanja v zvezi z vsemi petimi izhodiščnimi vprašanji. Pri čemer pa bi želel tudi izpostaviti, da ste do sedaj tudi edina, ki ste dejansko odgovorili na vsa izhodiščna vprašanja naše teme, nadvse pohvalno.
Lep pozdrav,
TenAiBudo
jeb.te se podolgem in počez ☻
babnice se v prakticiranju Vere nasajate na mojega cu.raka ☺
tipi pa plačujte moje zapitke ☺
vse ostalo je bikov_drek ☺☻
Malo sem razmišljala o teh vprašanjih, ki so kar precej kompleksna, težko je na vsako odgovoriti zgolj z enim znakom, besedo.
[*] Kako si razlagate in dojemate osebno vero?
Osebna vera je izključno individualna, zasebna, nekaj kar praviloma posamezniki ne radi delijo z drugimi, saj so reakcije družbe lahko zelo presenetljive; če si o (katerikoli) veri preveč glasen, te imajo za čudaka oz te družba zavrača. Včasih je bolje biti o osebni veri tiho, ker se lahko zgodi, da te drugi ravno zaradi tega ne bodo sprejeli. Vera je zavestna odločitev odločitev posameznika; možno je, da je posameznik v verskem duhu vzgojen, toda tekom življenja se človek še vedno odloča, ali bo vero, ki mu je bila privzgojena gojil/hranil v sebi ali jo bo zavestno odmislil. Opažam, da ni malo ljudi vernih, toda ta vera nima skorajda nikakršne veze s pripadajočo inštitucijo – se je namerno izogibajo. Eno pa je zagotovo – ljudje smo različno verni.
[*] Ali menite, da je moč enačiti osebno vero z vero na splošno?
Ne, dokler je vera intimna, zasebna jo je težko posploševati na celotno versko skupnost, kot sem že omenila – ljudje smo različno verni.
[*] Ali menite, da sodobni človek potrebuje osebno vero?
Bolj kot smo si to pripravljeni priznati; bi si upala sklepati, da je ravno izguba/pozaba/ignoranca vere mnogih povzročila v naši družbi propadanje številnih vrednot.
[*] Ali menite, da obstaja kakršna koli povezava med posameznikovo osebno vero in njegovo psiho? Seveda, vse s čimer se človek duševno/mentalno ukvarja sooblikuje njegovo psiho.
[*] Kako si razlagate vpliv in pomen osebne vere za posameznikov osebnostni razvoj?
Ta odgovor je težko spraviti v eno poved, ker so nedvomno vplivi verovanja od posameznika do posameznika zelo različni. Trenutno gledano zase lahko zatrdim, da bi brez vere bilo življenje bolj pusto, nekoliko prazno/prikrajšano, brez občutkov za duhovno sfero; toda, če nečesa ne bi poznala bi se bistveno manj zavedala tega kar zatrjujem.
Spoštovana Calypso,
Osebno bi se vam želel zahvaliti, ker ste se odločili deliti vaša razmišljanja v zvezi z izhodiščnimi vprašanji s preostalimi bralkami in bralci naše teme. V vaših razmišljanjih ste odprli kar nekaj nadvse zanimivih podtem, o katerih bo zagotovo v kratkem stekla kakšna beseda ali dve.
Lep pozdrav,
TenAiBudo
Zaradi takšnih in podobnih komentarjev jaz o veri nikoli ne razpravljam na forumih. :)[/quote]
Tebe bi z veseljem prebrala.[/quote]
Mogoče kaj napišem, če mi bo ekstremno dolgčas. Mi pa nekako ni izziv pisat izključno avtorju teme, da potem on strokovno oceni mojo domačo nalogo.
Kolikor vidim, potem tukaj komunikacija samo v tej smeri, ni nekih navzkrižnih mnenj.
Če je izhodiščno stališče nekoga, da so vsi verni ljudje maloumni, je pa itak izguba časa pisat replike.
Tebe bi z veseljem prebrala.[/quote]
Mogoče kaj napišem, če mi bo ekstremno dolgčas. Mi pa nekako ni izziv pisat izključno avtorju teme, da potem on strokovno oceni mojo domačo nalogo.
Kolikor vidim, **potem tukaj komunikacija samo v tej smeri, ni nekih navzkrižnih mnenj.
Če je izhodiščno stališče nekoga, da so vsi verni ljudje maloumni, je pa itak izguba časa pisat replike.[/quote]
* poteka
SpostovanA On? Toliko o spostovanju sogovorcev…
Marko/Petra: ze nekaj casa je opazit spremenjeni stil pisanja: 2much emotional in s premalo smajliji na koncu 🙂 Vrni se raje k peki keksov.
Sama tema sploh ni sporna. Sporen je nacin podajanja svojega misljenja in obravnavanjq piscev ki jih ima za budale, kar seveda sporoci na prefinjen nacin. Tipicno sovinisticno ______
Spoštovani in nadvse velecenjeni gospod TenAiBudo ! Kot ponižni sluga in nepoznavalec svetih spisov, si bom dovolil neizmerno drznost in vas prosil, če bi blagovoljili, v kolikor smo bili pridni učenci, poslušalci in prikimovalci, da nam vsem neukim laikom zaupate ocene, ki smo si jih prislužili pod vašim razsvetljenim pokroviteljstvom? ;))
Zakaj sprašujete neuke laike, ki živijo v iluzijah, ko pa imate vsak odgovor na dlani? Nekdo vašega kova , slovesa in ugleda (še ime ste dobili drugo) se ne bi smel spuščati na tako nizko raven, čeprav razumem, da nam poskušate nam smrtnikom pomagati, da dosežemo nirvano. Z hladno distanco, vzvišenostjo in izumetničenimi vljudnostnimi gestami se žal ne boste nikoli približali ljudem, v katerih dejansko prebiva Bog.
Veliko nas je v hudi dilemi, ko tehtamo med ateizmom in religijo. :))) Tudi vam manjka EROSA, življenjske gonilne sile ženskih muz, ki delujejo pod okriljem Venere in navdihujejo, napolnjuje in razveseljuje moške duše z erotiko, umetnostjo in poezijo, sicer so preveč toge, antiseptične in filistrske – prazne in suhoparne.
[img]http://vulcanicnews.com/wp-content/uploads/funnypic/pack03/Religion_Or_Science.jpg[/img]
Zanimivo bi bilo če bi na kratko napisala zakaj verjameš kar verjameš.[/quote]
Pa napiši za druge, Budo pa na /ignore pa je. Saj pravim tema je dobra , samo bistvo foruma je menjava mnenj, ne pa skrivanje za neka kvazi stroko. Če pa človeka zanima določena zadeva se pa lahko obrne na vir in ni potrebe po izkrivljeni interpretaciji kakšnih arogantnežev, ki mislijo da so od Boga dani, da mislijo za ostale.
Zakaj bi bilo pomembno, da si oblikujemo lastno tezo in jo dokazujemo na način, da noben od naših argumentov ne pade? Ob tem, da je za sobivanje bistveno – če se vrnem na citat, ki me je vzpodbudil k odgovoru – da po vzpenjanju na goro pridemo v fazo, ko se želimo spustiti v dolino.
Morda res pišem preveč metaforično, a petletnika nisem omenjala v duhu želje razčlenjevati po področjih, kaj je in česa ni sposoben dojemati. Tudi učitelju, ki je svoje odgovore na forumih začenjal z “Vidim, da ste spali pri fiziki…” sem navadno v mislih smeje odgovarjala “Ne spala, temveč klepetala.” Že zato me ni za jemati preresno…
predrage moje, spoštovani moji
povsem napačno je stališče, da je možno vero razumeti. Še bolj pa je napačno znanstveno utemeljevati pomen vere za posameznika in posameznico.
Z vero kot osebnim odnosom do neznanega, še nerazloženega lahko da komu tudi ni v osebnem interesu, da bi si kaj razložil se ni izgari kot s cepljenjem atomov. Vsakdo si svoje verovanje gradi skupaj z drugimi ljudmi. V daljšem času, ko se posameznik navzame početja, mišljen, reakcij drugih si s tem tudi samm gradi svojo vero.
Osebna vera je torej močno odvisna od interakcije človeka tako z drugimi ljudmi kot tudi z vso naravo.
Cerkve kot inštitucije širitve vere/verovanja so ravno zato vzgajale / še vzgajajo ljudi, ki so drugim za pastirje. Da se verujoči v ista načela, enako doumevanje, podobno obnašanje in komunikacijo izpoplnjujejo v okvirih drugim še sprejemljivo.
V časih, ko kmuniakcija ekpandira (npr. poštni golobi, dimni signali, žični telefoni, radijske povezave ) se vsakič zgodi, da verujoči dobijo občutek krize vere. Kar nekaj časa traja, da tudi bolj oddaljeni (fizično) in slabše doumljivi pridejo na nivo razumevanja in uporane komunikacijskih medijev.
mah, na da se mi več bikovsko_srat ☺
Spoštovane bralke in bralci,
Glede na vsebino najštevilčnejših objav, ki so bile objavljene v naši temi, bi želel eksplicitno omeniti, da se izhodiščna vprašanja v nobenem pogledu ne zadevajo verskih sistemov, religij ali verovanj. Kajti tovrstni sistemi so zgolj posledica človekovega iskanja in razvijanja njegove osebne vere. Izhodiščna vprašanja naše teme se ukvarjajo izključno z izvorom. Kaj dejansko osebna vera sploh je?
Vse dokler povezujemo osebno vero z verskimi sistemi, religijami ali verovanji, se tako dejansko ukvarjamo s posledicami ter se posledično tudi vse bolj in bolj oddaljujemo od izvora. Ne glede na to kakšno razlago uporabimo na koncu vedno pridemo do iste ugotovitve, da osebna vera izvira iz nas samih. In v naši odprti diskusiji se primarno ukvarjamo prav z vprašanjem kaj dejansko je osebna vera. Pri čemer pa je potrebno izpostaviti, da je potrebno osebno vero razumeti v veliko širšem kontekstu kot pa zgolj v povezavi z verskimi sistemi, religijami ali osebnimi verovanji. Saj se z diskusijo o slednjih dejansko vse bolj in bolj oddaljujemo od našega temeljnega izhodiščnega vprašanja, katero dejansko sprašuje po naravi osebne vere.
Za konec pa bi želel le še omeniti, da znotraj osebne vere sodi tudi to, da verjamemo samim sebi, da verjamemo v svoja stališča, prepričanja, verovanja, vrline, ideale in podobno. A razpravljanje o slednjih nam nikoli ne bo dalo odgovora na vprašanje o naravi osebne vere. Torej moramo začeti razmišljati izven okvirov slednjih, v kolikor si želimo odgovoriti na vprašanje kaj naša osebna vera sploh je.
Lep pozdrav,
TenAiBudo
Bizarno, Goldfish, zelo.[/quote]
Kaj je tu bizarnega?[/quote]
Če človek v sebi goji (kakršnokoli) osebno vero, še ne pomeni, da je ovca; in tudi ta posmeh z odpustki je precej bizaren – enostavno je reči, da nam je nekdo nekaj odpustil (smo dobili odpustek), toda nič ni tako težkega na svetu kakor odpustiti samemu sebi (sebi dati “odpustek”).
Kaj je tu bizarnega?[/quote]
Če človek v sebi goji (kakršnokoli) osebno vero, še ne pomeni, da je ovca; in tudi ta posmeh z odpustki je precej bizaren – enostavno je reči, da nam je nekdo nekaj odpustil (smo dobili odpustek), toda nič ni tako težkega na svetu kakor odpustiti samemu sebi (sebi dati “odpustek”).[/quote]
podpis še posebej zadnji stavek
Kaj je tu bizarnega?[/quote]
Če človek v sebi goji (kakršnokoli) osebno vero, še ne pomeni, da je ovca; in tudi ta posmeh z odpustki je precej bizaren – enostavno je reči, da nam je nekdo nekaj odpustil (smo dobili odpustek), toda nič ni tako težkega na svetu kakor odpustiti samemu sebi (sebi dati “odpustek”).[/quote]
Se strinjam. Moj komentar je letel na avtorja tega posta, ki dela z nami kot z ovčicami, brez svojega lastnega mnenja. Vsiljuje svojo resnico in nas želi prepričati, da smo nevedne ovce.
Če človek v sebi goji (kakršnokoli) osebno vero, še ne pomeni, da je ovca; in tudi ta posmeh z odpustki je precej bizaren – enostavno je reči, da nam je nekdo nekaj odpustil (smo dobili odpustek), toda nič ni tako težkega na svetu kakor odpustiti samemu sebi (sebi dati “odpustek”).[/quote]
Se strinjam. Moj komentar je letel na avtorja tega posta, ki dela z nami kot z ovčicami, brez svojega lastnega mnenja. Vsiljuje svojo resnico in nas želi prepričati, da smo nevedne ovce.[/quote]
Bravo Goldfish, sem podobnega mnenja (o avtorju).
Forum je zaprt za komentiranje.