Resna tema

Vsakemu od nas marsikaj v “danasnjih casih” ne pase. Ampak, kakrsnikoli ze so, pametno se jim je prilagoditi, ne pa idealizirati nekaj kar nikoli ni obstajalo.

Samo kot primer…
Kolikor se jaz spomnim socijalizma, kradel je vsak, ki je imel priloznost. Od cistilke, ki je pohopsala wc papir na dalje. Kraja je bil nacionalni sport. Trdim, da je tovrstne kraje danes bistveno manj. Krade le manjsina ljudi. “Drzavo” se je goljufalo na vsakem koraku. Svercalo se je vse kar je bilo izven meja ceneje. Zaposlovalo se je po vseh drugih linijah, le kompetenci ne. Na vsakem koraku se je mutilo. In, kar je glavno!, vse to je bilo druzbeno sprejemljivo. Sedaj pa bi nekaj sanjali o danasnji nemoralnosti. Gre za golo (osebno!) ZAGRENJENOST.

Kljucno za uspeh in dobro pocutje vsakega od nas je, da se stanju v druzbi prilagodi, ne pa da zaluje za nekimi FIKTIVNIMI casi.

Poglejte to moraliziranje o m/z odnosih.
To, da se ljudje masovno locujejo je dejstvo. Tudi to, da gre v vecini primerov za odlocitev zenske. Posledica zenske emancipacije.
In spet se najdejo moralisti, ki posameznike, ki smo “tradicionalni” vezi rekli, “ne, hvala”, ozmerjajo z nezrelimi egoisti, pa ceprav gre za golo prilagoditev na stanje v druzbi.

Svet se stalno spreminja. In malo takih, ki zive v (fiktivni) preteklosti, zanje uspeha v sedanjosti. 😉

On_

vem kaj hočeš povedat. Kar sem pa jaz želela povedat, ne za sebe konkretno, je to, da določena prepričanja v nas so. V vseh nas. In to določeno prepričanje je, da v kolikor je partner zadovoljen s svojo izbiro, ki jo ima doma, potem čemu potreba po nekem virtualnem zafrkavanju, napr., in še več, če mu to ne predstavlja nekega posebnega zadovoljstva, čemu potem vztrajat pri tem, v kolikor se njegov/njen partner ob tem slabo občuti, tega ne zmore videti na lahkoten način, kot neko značajsko lastnost, kot omenjaš. Enostavno v tem ne vidim smisla. Čemu vztrajat, če pa to prinaša samo spor in nezadovoljstvo, za “tebe” pa itak to ni nič “takega”.

Nekdo je lepo napisal, da je partnerstvo en skupek kompromisov. Tudi s svojim “možem” sva imela eno debato o tem, o želji po spreminjanju drugega in ne želji po spreminjanju sebe, in sem mu predlagala en čist konkreten kompromis, pa še s tem se ni mogel v celoti strinjati.

Ljudje bi kar furali življenje, ki si ga želimo, četudi to pomeni, da si bomo hkrati delali slabo. Zmedo v odnosih, žalost v partnerju, kar bo hkrati tudi vplivalo na nas, na kompromise pa enostavno… kaj?… pozabimo?

Pa da še pojasnim, krivokljun,
težko bom našla neke konkretne pogovore, ker so nekje med tem plavajočim morjem besed, in resnično sem zelo omejena s časom. Nisem sicer želela kazati na naše fomuraše, čeprav bi tudi tukaj znotraj našla kakšno dvomljivo izjavo, imela sem v mislih tudi vse napisane teme, ki so jih odprle xy osebe in so pisale o tem, kar sem izpostavila. O skritih pogovorih preko SMS oz. ZS, o skrivanju pred partnerjem, nenazadnje tudi o izbiri prijateljev in še in še… In res nimam časa vsega tega iskati.

GF
nisem “svetnica”, imam “moža” in ne moža. 🙂

Vecina virtualnega “zafrkavanja” na tem forumu je bore malo vec kot neposrecen poskus pecanja v rokavicah. Virtualna poroka? Wtf?? Ostale debate pa ti virtualni “zafrkantje” vidijo predvsem kot ustvarjanje imidza, ki naj bi jim pri pecanju pomagal. Redki smo, ki tukaj pisemo brez taksne prikrite agende.

Torej problem je v tem, da se partner noče spremenit na željo drugega partnerja? Ostaja tak kot je, oni drugi pa luduje i tuguje in krivi pol sveta zaradi tega, ker si je vtepel v glavo da bo za njun odnos bolje in edino prav če oni drugi sprejme to edino in sveto resnico? A si to hotela povedat?

Kako si p(r)ozorna in kažeš izjemno skrb za druge. Marsikaj bi se dalo drugače, na vseh področjih lajfa. In kar ne najbolj zanimivo…vsak odgovarja sebi, svoji vesti in ne neki sosedovi.
Če želiš spremeniti druge, moraš prvo sebe.

Najbolj butasta izjava, ki jo je sposoben le osebek, kateri v vsem vidi le (pretežno svoje) cilje in tudi vse počne in deluje v smeri jih doseči in ne nazadnje tudi vstopa v partnerstvo z pretežno z istim namenom. Izjava, ki jo lahko prevedemo tudi v “cilj posvečuje sredstva”.

Po tej logiki je med partnerjema dovolj ena sama stična točka (ali morda pa niti ta ni potrebna). Dovolj je le, da skleneta kopico kompromisov. Vendar v praksi so kompromisi redkokdaj resnično zadovoljujoči za oba, še manjkrat pa vsaj za enega. Seveda so vedno potrebni, a z druge strani predstavljajo tudi smrt za partnerstvo. Sploh, če se jih nabere preveč. Hvala lepa za partnerstvo, ki bi jihedino kompromisi držali skupaj, Grem pa raje sklenit kakšno pogodbo o nadaljevanju vrste, če mi je do tega.

Zavoljo kompromisa? 😉
Zakaj ne bi partner sprejel tak “kompromis”, da se njegov partner rad virtualno zafrkava?

Tu se pogovarjamo o čem? Kaj je tako slabega, zmedenega v odnosu, žalostnega, da želimo nekoga spremenit, ker se zafrkava, pogovarja z drugimi (nepoznanimi) osebami? Kaj je tako spornega? Če drugi osebi reče nap. “princeska”, če je do nekoga drugega prijazen, mu nameni lepo besedo, kompliment, jo spravi v dobro voljo….?
V čem to ogroža njun dosedanji odnos?

🙂 Če prav razumem ti je všeč, ko te nekdo na netu spravi v dobro voljo, a če bi to počel tvoj partner drugim bi mu skušala to preprečit, omejit, dopovedat, da ti to ni všeč, ker tebe hkrati žalosti s tem, ko druge zabava….. keeer?

Najbolj butasta izjava, ki jo je sposoben le osebek, kateri v vsem vidi le (pretežno svoje) cilje in tudi vse počne in deluje v smeri jih doseči in ne nazadnje tudi vstopa v partnerstvo z pretežno z istim namenom. Izjava, ki jo lahko prevedemo tudi v “cilj posvečuje sredstva”.

Po tej logiki je med partnerjema dovolj ena sama stična točka (ali morda pa niti ta ni potrebna). Dovolj je le, da skleneta kopico kompromisov. Vendar v praksi so kompromisi redkokdaj resnično zadovoljujoči za oba, še manjkrat pa vsaj za enega. Seveda so vedno potrebni, a z druge strani predstavljajo tudi smrt za partnerstvo. Sploh, če se jih nabere preveč. Hvala lepa za partnerstvo, ki bi jihedino kompromisi držali skupaj, Grem pa raje sklenit kakšno pogodbo o nadaljevanju vrste, če mi je do tega.[/quote]

Se strinjam. Če kdo ponuja kompromis ima večjo korist(interes). Tako polovičarstvo se ne konča dobro.
Interes mora biti prostovoljen iz obeh strani – za kar ne potrebuješ kompromisov.
Drugače povedano: preračunana win-win situacija je ubistvu šmorn (lose-lose).

Ker bi se počutila zapostavljeno, manjvredno, nevredno tvoje pozornosti in s tem polna ljubosumnosti. 🙂
In spraševanje, s čim si je druga zaslužila več tvoje pozornosti, kot pa jaz sama…?

Ko je interes prostovoljen z obeh strani, potem res ne potrebuješ kompromisov. Ko pa ni, pa je treba razmišljati o njih.
In seveda vedno ni interesa z obeh strani. In ga je vedno manj, ker smo ljudje sebični, zahtevni, nizke samozavesti in nas že majhna sprememba spravi v ogroženo stanje….
Zato odnosi ostajajo površinski, hladni….Pač, vsaka stvar ima dve plati.
Za ceno sebičnosti, se odrekamo čustveni bližini in s tem ljubezni.

V bistvu mi na pamet ne pride niti eden, ki bi tukaj bil z namenom koga zapecati, vsaj ne dobim tega občutka (razen tistih, ki vletijo vsake toliko s kakim oglasom). Kdo pa tebi pride na pamet?

Ker bi se počutila zapostavljeno, manjvredno, nevredno tvoje pozornosti in s tem polna ljubosumnosti. 🙂
In spraševanje, s čim si je druga zaslužila več tvoje pozornosti, kot pa jaz sama…?[/quote]

Zato se vsega ne servira partnerju, ker je marsikaj brezpredmetno in bi samo ustvarjalo neke nove probleme, ki to sploh niso. Nekateri imajo fetiš, da za vsak prdec dobijo blagoslov in so ga pripravljeni deliti z drugimi.

Ogrozit ga itak nič ne more, če sama tega ne bosta dovolila. Gre le za nezaupanje, za sum po nameri osvajanja, z namenom pridobiti si neko dodatno naklonjenost tretje osebe iz katere pa se vedno lahko kaj razvije ali pa ne, če oseba, ki je “prijazna”, tega ne želi/potrebuje.
Problem je torej v nezaupanju partnerja, ki to opazuje, ali pa neiskrenost partnerja, ki je ” le prijazna” z ostalimi.

Ker bi se počutila zapostavljeno, manjvredno, nevredno tvoje pozornosti in s tem polna ljubosumnosti. 🙂
In spraševanje, s čim si je druga zaslužila več tvoje pozornosti, kot pa jaz sama…?[/quote]

Zato se vsega ne servira partnerju, ker je marsikaj brezpredmetno in bi samo ustvarjalo neke nove probleme, ki to sploh niso. Nekateri imajo fetiš, da za vsak prdec dobijo blagoslov in so ga pripravljeni deliti z drugimi.[/quote]
Po drugi strani pa se nekateri za vsak prdec počutijo ogrožene. :))

Ker bi se počutila zapostavljeno, manjvredno, nevredno tvoje pozornosti in s tem polna ljubosumnosti. 🙂
In spraševanje, s čim si je druga zaslužila več tvoje pozornosti, kot pa jaz sama…?[/quote]

Zato se vsega ne servira partnerju, ker je marsikaj brezpredmetno in bi samo ustvarjalo neke nove probleme, ki to sploh niso. Nekateri imajo fetiš, da za vsak prdec dobijo blagoslov in so ga pripravljeni deliti z drugimi.[/quote]
Ja, to že. 🙂
Saj se varanja tudi ponavadi ne servira partnerju….Kaj pa potem, ko to partner “slučajno” izve ? 🙂

Se strinjam. Ogroža le tiste, ki se že počutijo ogrožene, kar le poglablja ta občutek ogroženosti.
Če ima partnerka zaupanje v svojega partnerja in sta zadovoljna v odnosu, potem ne bo občutka ogroženosti, čeprav bo partner neko žensko lepo pogledal in se ji nasmehnil.
Saj bo v tem videla le prijaznost.

Pa kdo govori o varanju? Pogovor z naključnimi ljudmi in zabavljaštvo v smeri klepetanja ni varanje. Ali pač za nekatere?

Je pa LAHKO povod v varanje Še vsako varanje se začne tako, s prijaznostjo, to je težava. 🙂

Je pa LAHKO povod v varanje Še vsako varanje se začne tako, s prijaznostjo, to je težava. :)[/quote]

Potem najbolje, da drugemu PREPOVEŠ DIHANJE. Kjer ni zaupanje, je lahko že pot v službo sporna.

Če je v ozadju občutek ogroženosti in ljubosumnost, potem se oseba počuti prevarano.
Sicer za moje pojme je to pretirano….Nismo pa vsi isti.

Če je v ozadju občutek ogroženosti in ljubosumnost, potem se oseba počuti prevarano.
Sicer za moje pojme je to pretirano….Nismo pa vsi isti.[/quote]

Pretiravati je začela It, nekateri ji sledite. Folk s travmami, strahovi bo iz vsake situacije potegnil le naslabše. Zato je pametno pri ozbiri partnerja gledati, da je le-ta tudi mentalno zdrav.

Je pa LAHKO povod v varanje Še vsako varanje se začne tako, s prijaznostjo, to je težava. :)[/quote]

Potem najbolje, da drugemu PREPOVEŠ DIHANJE. Kjer ni zaupanje, je lahko že pot v službo sporna.[/quote]
Če ni zaupanja, je res lahko sporna.
Diha pa še lahko, če ga imaš pod nadzorom in nadzoruješ njegovo dihanje, da ne diha kateri drugi za ovratnik. 🙂

Če je v ozadju občutek ogroženosti in ljubosumnost, potem se oseba počuti prevarano.
Sicer za moje pojme je to pretirano….Nismo pa vsi isti.[/quote]

Pretiravati je začela It, nekateri ji sledite. Folk s travmami, strahovi bo iz vsake situacije potegnil le naslabše. Zato je pametno pri ozbiri partnerja gledati, da je le-ta tudi mentalno zdrav.[/quote]
S čim pa ji sledimo ?

Ja, mentalno zdrav. Koliko pa je še dandanes mentalno zdravih in samozavestnih ter zaupljivih ljudi ?
Glede na to, da večina trdi, da smo pokvarjeni in da vsi lažemo in krademo, pa varamo…Očitno zelo zelo malo.

Je pa LAHKO povod v varanje Še vsako varanje se začne tako, s prijaznostjo, to je težava. :)[/quote]

Iz izkušenj?

Samo to nezaupanje v partnerja…si potem sami sebe zamišljate na njegovem mestu, kaj bi naredile, da vas je strah al kaj?

Potem najbolje, da drugemu PREPOVEŠ DIHANJE. Kjer ni zaupanje, je lahko že pot v službo sporna.[/quote]
Če ni zaupanja, je res lahko sporna.
Diha pa še lahko, če ga imaš pod nadzorom in nadzoruješ njegovo dihanje, da ne diha kateri drugi za ovratnik. :)[/quote]

Hvala lepa za takšno partnerstvo, kjer se lomi hrbtenica. Zaupanje se gradi, vmes kdaj poruši, ampak če se imata dva rada, prebrodita marsikaj. Kdor misli, da bo z zavijanjem drugega v vato karkoli preprečil se moti. Dosegel bo le oddaljevanje.

Je pa LAHKO povod v varanje Še vsako varanje se začne tako, s prijaznostjo, to je težava. :)[/quote]

Iz izkušenj?

Samo to nezaupanje v partnerja…si potem sami sebe zamišljate na njegovem mestu, kaj bi naredile, da vas je strah al kaj?[/quote]
Ne. A ne ve tega vsak otrok? :))