Prijateljstvo M/Ž
Razumem kaj želiš povedat, ampak veliko jih verjame, da je to tudi ljubezen. Sprašujejo pa se, zakaj ni pravih občutkov ob tem, zato se v tem še bolj trudijo.
Jaz nisem niti blizu tega, da bi se označila za filozofa. Če nečesa ne prepoznam pri sebi, nimam pojma, kako si to predstavljati.
Filozof pa po moji oceni razume še kaj več, kot samo sam sebe. [/quote]
Ja seveda. Kot da ti manjka sposobnost vživljanja v situacije, ki jih še nisi doživela… to je v bistvu precejšnja slabost, ker si ne moreš predstavljati na primer stvari, ki ti bodo nujno sledile.
No pri nekaterih pa to gre v drugo skrajnost. Domišljajo si, da poznajo druge v toliko, da izgubijo stik s samim sabo…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Grška beseda φιλοσοφία je sestavljena iz besed φίλος, prijatelj in σοφία, modrost ter dobesedno pomeni ljubezen (oziroma prijateljstvo) do modrosti.
Filozof (φιλόσοφος) je oseba, ki se s filozofijo ukvarja. Med drugim preučuje vprašanja o naravi realnosti, kar pomeni, da se opiramo zgolj na lastno razumevanje in ne na religijo ali na mišljenje drugih ljudi.
Tako da, hvala za kompliment, karkoli že je blo mišljeno. 🙂
Če nečesa ne poznaš, kako bi si sploh lahko predstavljal, kaj bo sledilo?
Si ne bi upala trditi, da nekaj poznam, če nimam takšnih izkušenj. Še manj pa napovedati, kako se bo kaj izšlo.
Tako sem napr. tvojo in Robitovo debato, kjer sta vključevala matematične enačbe, enostavno kar preskočila.
Ko jaz vpogledam v sebe, ni nič zapisano v enačbah… 🙂
Ti bi bila zadovoljna, če bi se tvoj partner veliko družil z neko lepo punco (prijateljico) in bi njej vse zaupal, se z njo zelo dobro razumel, jo sprejemal takšno kot je, jo spoštoval, itd..? Me prav zanima.[/quote]
Če bi se moj partner (recimo, da gre za resno vezo) družil z nekom drugim (fant, punca, sestra, brat, mati, oče) in bi videla, da je med njima/njimi večja zaupnost kot med nama, bi tako ali tako vedela, da imava problem. Če pa že itak krmariva med težavami in že itak vem, da se raje zaupa drugim, ker imava midva toliko problemov, ampak sva npr. v fazi, da še upava, da se bova uredilo, sva pa že itak toliko oddaljena drug od drugega, da se večinoma trudim, da me to nebi prizadelo. V takih primeri itak tudi jaz iščem zaupnice/ke drugje.
Če preskakuješ debate, ki vključujejo enačbe, potem jih seveda v sebi ne moreš prepoznati.
Enačbe so le matematičen način razlaganja našega dojemanja realnosti.[/quote]
Robi, življenje je realno, je torej matematika življenje? Niti umetnost ni življenje, niti filozofija ni življenje, torej tudi matematika ni.
Ne vem pa zakaj naj vera ne bi sodila v področje “lastnega razumevanja”. To lahko reče samo nekdo brez vere, ki misli da je vera skupek navodil. Vera ni filozofija, da bi lahko povzel ideje tujih avtorjev.
Tadej…Matematika se ukvarja s povsem abstraktnimi zadevami in se nikoli ne vpraša po kakršnikoli povezavi z realnim svetom, obstojem, pomenom in podobno. Niti se ne šteje med metafiziko.
V matematiki ni prostora za filozofska vprašanja.
Enačbe so le ene izmed simboličnih načinov opisovanja naravnih pojavov.
Matematika in fizika ne razlagajo zakaj, ampak kako.
Mislim, da ni človeka, ki bi bil brez vere…V karkoli že pač veruje…
Če se človek vpraša po svoji veri in skuša razumeti razloge zanjo, potem je lahko vir lastnega razumevanja.
Vera sama po sebi, pa ne daje nobenega razumevanja ali samospoznanja.
Ti bi bila zadovoljna, če bi se tvoj partner veliko družil z neko lepo punco (prijateljico) in bi njej vse zaupal, se z njo zelo dobro razumel, jo sprejemal takšno kot je, jo spoštoval, itd..? Me prav zanima.[/quote]
Če bi se moj partner (recimo, da gre za resno vezo) družil z nekom drugim (fant, punca, sestra, brat, mati, oče) in bi videla, da je med njima/njimi večja zaupnost kot med nama, bi tako ali tako vedela, da imava problem. Če pa že itak krmariva med težavami in že itak vem, da se raje zaupa drugim, ker imava midva toliko problemov, ampak sva npr. v fazi, da še upava, da se bova uredilo, sva pa že itak toliko oddaljena drug od drugega, da se večinoma trudim, da me to nebi prizadelo. V takih primeri itak tudi jaz iščem zaupnice/ke drugje.[/quote]
Upanje samo po sebi ne bo nič pomagalo, ampak bo stvari samo še poslabšalo…
Hm… Če bi moja punca začela bolj zaupati drugim kot meni bi dodobra razmislil o koncu te zveze. Sicer pa pustimo sedaj ob strani tvojega partnerja in dejstva zakaj raje zaupa drugim. On je tak kakršen je. Kaj pa ti?
S tem ko iščeš zaupnice/ke drugje samo še poslabšuješ situacijo in si ubistvu zatiskaš oči pred realnostjo. Dejstvo je tudi da niti ne probaš izboljšat situacije (recimo kak pogovor), ampak krivdo vališ na njega. Hočem samo povedat, da si ti v tem primeru enako kriva, kot tudi on.
Sicer pa takem primeru se je najbolje poskušat pogovorit, če ne gre pa po hitrem postopku končat zvezo. Vem da je težje narest kot pa povedat, ampak tako je najmanj boleče in najbolj fer za oba.
Če misliš, da je prijateljstvo več vredno, kot spolno razmerje, bi bil čas, da se zbudiš.[/quote]
In kdo ocenjuje, kar je več vredno? A nima vsak posameznik svojih osebnih vrednot? Meni osebno več pomeni pristen prijateljski odnos z žensko, kot pa samo prazno spolno razmerje z njo. Veliko več. Ampak jaz želim oboje v enem, se pravi v eni osebi, to je čustveno intimni odnos. Vedno sem težil za tem in nikoli od tega ne bom odstopil. Meni je to (spet) logično.
In spet, kje sem napisal , d aje največ vredno PRAZNO spolno razmerje? Kje sem sploh omenjal prazno spolno razmerje?
Ti kr ene zaključke delaš, repliciraš na nekaj, akr sploh ni bilo zapisano. Najprej pišeš o prijateljstvu, potem, da želiš vse v eni osebi..Skratka..malo te zanaša in ni prvič.
Spider, ti si pa res zabaven. In kje sem napisal, da je tebi največ vredno PRAZNO spolno razmerje? Jaz pišem o svojem vidiku. A nisi sposoben ločiti mojega mnenja od svojega?
Ma kakšnim svojega prav? Ti si me označil, da sem jaz tebe obtožil. Jaz sem samo pojasnil, da to ni bila obtožba. Tebi pa se je to zdelo že prenaporno. Kaj boš s tem storil, je tvoja osebna stvar.
Meni je jasno, da ima vsak prav, po svoje. Ampak, ko se gre za osebne obtožbe, se čutim dolžnega pojasnit svoj namen, ko vidim, da sem napačno razumljen.
Tako, kot ti verjameš, da to prijateljstvo ni možno, ker ga pač sam še nisi doživel, tako tud ženske verjamejo, da je možno. Ker so ga doživele. Ali se morda motim in si ga doživel?
V prijateljstvo med moškim in žensko ne verjamejo tipi, ki imajo nizko samopodobo in svojo moškost potrjujejo samo v spolnosti z njo, ker se niso sposobni tudi čustveno predati, saj bi lahko ubili svoj ranjen ego.
Forum je zaprt za komentiranje.