Prijateljstvo M/Ž

Hm, a misliš? To je vprašanje za Matjažka 🙂 :)[/quote]
Saj vsi včasih iščemo nekoga, ki bi se strinjal z nami…Mogoče bolj zato, ker iščemo tolažbo in samopotrditev…..S tem potem dobimo občutek sprejetosti in ljubezni.

Ni pa dobro, če bi se vedno nekdo strinjal z nami. S tem bi se gradila le sebičnost. Dobili bi vtis, da imamo vedno prav. Postali bi prevzetni, sebični….[/quote]
Kaj pa vem… jaz sem si to želela, ker sem imela občutek, da se ne morem z nikomer pogovarjat. Kot otrok na primer sem bila toliko da ne mutasta. Mislim, da sem marsikaj dobrega v sebi izgubila oz. razvi(ja)la v napačno smer… Zato se pa še vedno iščem.

Saj vsi včasih iščemo nekoga, ki bi se strinjal z nami…Mogoče bolj zato, ker iščemo tolažbo in samopotrditev…..S tem potem dobimo občutek sprejetosti in ljubezni.

Ni pa dobro, če bi se vedno nekdo strinjal z nami. S tem bi se gradila le sebičnost. Dobili bi vtis, da imamo vedno prav. Postali bi prevzetni, sebični….[/quote]
Kaj pa vem… jaz sem si to želela, ker sem imela občutek, da se ne morem z nikomer pogovarjat. Kot otrok na primer sem bila toliko da ne mutasta. Mislim, da sem marsikaj dobrega v sebi izgubila oz. razvi(ja)la v napačno smer… Zato se pa še vedno iščem.[/quote]
Poznam ta občutek. Nastal je zaradi samega dejstva, da te okolica ni sprejemala.
Saj sebe ne moreš iskati….Ne moreš izgubiti sebe, saj si vedno s sabo in živiš iz sebe….Kot pravim, se gre le za doživljanje sebe.
Ljudje se razvijamo v tisto smer, v kateri čutimo pripadnost in sprejetost…Mogoče je ta občutek, da si se razvila v napačno smer, le posledica tega, da ne sprejmeš tega kdo si.

Meni se je zdelo, da sem se v nekem obdobju, potem pa je še en dogodek posegel vmes, praktično izgubila… in kot da bi morala še it enkrat čez vse to…

Meni se je zdelo, da sem se v nekem obdobju, potem pa je še en dogodek posegel vmes, praktično izgubila… in kot da bi morala še it enkrat čez vse to…[/quote]
Kaj pomeni “izgubila” ? Da nisi vedela, kako ravnati ali se odločiti ? Kot, da se znajdeš na nekem novem kraju ?
In ker nisi razumela lekcije, bi morala še enkrat čez vse tisto ?

Meni se je zdelo, da sem se v nekem obdobju, potem pa je še en dogodek posegel vmes, praktično izgubila… in kot da bi morala še it enkrat čez vse to…[/quote]
Kaj pomeni “izgubila” ? Da nisi vedela, kako ravnati ali se odločiti ? Kot, da se znajdeš na nekem novem kraju ?
In ker nisi razumela lekcije, bi morala še enkrat čez vse tisto ?[/quote]
Na primer ja.
Ne vem, imela sem preveč idealistične predstave o življenju. In kar naenkrat sem se spričo te svobode, ki sem se je nenadoma zavedela, počutila preveč prosto… Verjetno sem imela preveč časa, pa preveč lepo otroštvo… no potem pa je bilo vsega naenkrat konec. No če bi vsaj blo naenkrat…

Katenjka…
Ne razumem pa, zakaj se kot otrok nisi znala z nikomer pogovarjati, če pa si imela lepo otroštvo….?

Pa dobro, ja… pač nestresno otroštvo… saj po moje je bilo kar povprečno, ko zdaj primerjam. Drugače pa sem bila bolj zaprt mutast otrok, res. Se spomnim, da sem včasih, ko sem šla iz vrtca razmišljala o stvareh, ki si jih še sedaj ne znam pojasnit 🙂 🙂
Robi veš kaj.. saj vem, da imaš dober namen…ampak a veš, jaz nisem vajena odgovarjat na vprašanja… v stavkih… Raje z lemami, dokazi… enačbami 🙂 🙂

Pa dobro, ja… pač nestresno otroštvo… saj po moje je bilo kar povprečno, ko zdaj primerjam. Drugače pa sem bila bolj zaprt mutast otrok, res. Se spomnim, da sem včasih, ko sem šla iz vrtca razmišljala o stvareh, ki si jih še sedaj ne znam pojasnit 🙂 🙂
Robi veš kaj.. saj vem, da imaš dober namen…ampak a veš, jaz nisem vajena odgovarjat na vprašanja… v stavkih… Raje z lemami, dokazi… enačbami 🙂 :)[/quote]
Sprašujem zato, ker sem jaz bil isti…Tudi takšen zaprt, bolj tih otrok…:)

Saj razumem…Bolj na fizikalni način, kjer štejejo le dokazi..:)

Pa ja… ne pa neko neko čtivo za na plažo… Preberi si matjažkove psihološke analize. Recimo,da je napisal ne vem 500 postov na ljubezenskih nasvetih, sem jih res šla brat… No naj to prebere, bo boljše spal.
Počasi so že vsi posti na isto vižo, majčkeno modificirani glede na problem, ali je oseba ženska; ali je problem partner, ali starši ali bolj izpostavljeno seks. Posledično se seveda ponavlja, (ker tako na pamet bi rekla, ima premalo znanja in hoče vse vkalupiti nekam, točno to, kar očita menda naravoslovcem; alipa se mu ne da dovolj pozorno prebrati problema) razen tega piše nasvete, ki sem prepričana, da jih on v praksi ne bi izvajal (ok recimo, da se v kaki taki situaciji tudi ne bi znašel, pa vseeno). Treba je upoštevati npr. da če se nekdo znajde v zbluženem stanju, da pač ne bo takoj boljše če prebere neko totalno neempatično kritiko. Sploh pa ta teorija… je tako fajn res, če nisi sam v njej…

Katenjka

A 500 jih? SI si shranila lepo vse, razdelala, premeditirala, da nisi slučajno kakšnega izpustila, to bi bila nepopravljiva škoda.:) Katenjka, ne čitaj in ne analiziraj preveč mojih postov, da si ne boš kaj naredila. Potem se ti k nespečnosti pridružijo še nočne more, boš še manj spala, če te bo kaj obsedalo. :)))

Ženske, ženske – to pa ja! :)))

Hehe. Tako kot it se mi še ni nihče posvečal, da bi izbrskal in prečital vse moje poste. :)))

Katenjka, rabiš kak nasvet, pa si dvignila roke prvo nad sabo, sedaj pa še nad mano, ki bi ti lahko menda edini pomagal, pa si povsem izgubila zaupanje? haha :)))) Brez vere se nič ne doseže. ;))

Lp !

Prijateljev imam kar nekaj, in še ti so tisti ‘nepravi’. Spoznala pa sem dva fanta, ki sta krasna prijatelja, toda z njima je vse spet drugače. Ne zaupam ne njima, ne tistim ‘nepravim’ prijateljem. Rada bi se naučila zaupati, pa četudi me izdajo, prizadenejo in bom trpela, ker tako ne gre več naprej. Že tako sta več kot preveč prijazna do mene, izgleda pa tako, da se nanju obrnem samo kadar ju potrebujem. Kar pa ni res. Rada bi, da vesta, da sta mi pomembna, da ju potrebujem v svojem življenju, da brez njiju moje življenje ne bi bilo tako zanimivo in zabavno kot je. Z njima se v živo še nisem videla, poznam pa ju dobre 3 mesece in vedno manj se pogovarjam z njima, ker me je strah, da me bosta kdaj prizadela, razočarala, če jima bom začela zaupati. Njiju postavljam na stranski tir, medtem ko tiste ‘neprave’ prijatelje kujem v zvezde. Kaj je narobe z mano, da se tako hladno obnašam do njiju ? Rada bi, da sta moja najboljša prijatelja, ker sta res v redu fanta in potrebujem takšne prijatelje, kot sta onadva.

Pravi prijatelj, ki te ima rad, te nikoli ne razočara, razen če pričakuješ od njega nekaj, kar ti ne more/želi dat. Se pravi, najprej morate uskladit pričakovanja. Če ti nekomu poveš, da želiš bit z njim samo prijatelj, v resnici pa pričakuješ nekaj več in tega ne pokažeš, poveš, si ravno tako lahko razočarana. Čeprav prijatelj pri tem ni imel nobenega namena tebe razočarat. Se pravi, da moraš biti najprej jasna in razumljiva pri svojih željah, se pravi da jih moraš poznat in razumet, kar je po moje več kot očiten problem pri tebi. Če si nekoga želiš za prijatelja, mu to poveš. Če on tega ne želi, je to čist njegova svobodna izbira in moraš to spoštovat. Če želiš z nekom v resno zvezo, prav tako to poveš, pokažeš, ko to začutiš. In nikje nikoli ne bo pisalo, da ti bo on to lahko dal. To boš enostavno morala doživet. Razočaranja pridejo samo takrat, ko preveč pričakujemo od drugih. Ko smo pripravljeni sami dajat, takrat tudi pričakovanj ni ali pa so tako majhna, da se tudi razočaranja zelo hitro pozabijo.

Čakaj malo, koga ti sploh opisuješ. Kakšen prijatelj ti pa je nekdo, če ga še nisi videla. Namišljen? In kako lahko koga, ki ga sploh nisi še videla, poznaš? Poznaš kaj?

Sestopi malo dol iz oblakov, … 🙂 … še ena mlada, res mlada, dušica…

Sestopi so lahko boleči, kolena trpijo… to pravijo tisti, ki dosti hodijo, da zaradi tega opustijo še hojo gor, (in ko niso več prav mladi)

Za kaj takega, bom pa rabil dopust…:)

Misliš ? Ga ne bo glava bolela…:)

Odvisno kakšno znanje…Ali je to sposojeno znanje ali spoznanja iz lastnih izkušenj. Če se znajdemo v kaki taki situaciji, bomo ravnali po lastnih preizkušenih prepričanjih, ne pa po naučenem znanju, ki smo ga nekje prebrali.

Sej ne moreš verjet.

Ženska sprašuje “zakaj s eobnašam, tako kot se obnašam”.

Ženo, ti si sama sebi stranac..

Tiashy-2

Kdo pa pravi, da moraš vsakemu bizgecu zaupati, za katerega ne veš, če hoče prijateljstvo ali pa se prebiti zgolj do tvojih hlačk? Zaupanje naj ne bi prišlo iz nikoder (iz zraka) kar naenkrat, da začneš slepo zaupati, ampak preko spoznavanja človeka. Ker več informacij imaš o nekom, boljšo sliko si lahko sestaviš o človeku, kakšen je po značaju, kako razmišlja, kakšne namene ima itd. Zaupanje mora biti obojestransko.

Glej, ne da se mi več nekaj “zagovarjat” , ker mislim, tako kot mislim. Moral boš to sprejet, če ne boš, pa pač ne boš..:)))

Če je tebi všeč imet ženske prijateljice in poslušat njihove zgodbe o drugih tipiv, kul..

Ni ironično to, da se to sprašuje, je bolj mimo, da to sprašuje na forumu (in ne sebe).

Skratka, moški prijatelj je ženski zadnja rupa na spirali. Jadala se mu bo, ko jo bo razočaral nek random jebach, večno bo nekaj hvaležna rezerva za ne več rosno mlade dni, če se slučajno tipi z dnevne ponudbe ne bodo obnesli.

Ženske cenijo tistega tipa, ki jih živalsko poseksa. Ostalo ni nič vredno, oz. postane nekaj vredno, če je ženska slučajno osamljena.

Kot sem že napisal: žensko prvo pofukam, potem pa se lahko tudi druži z mano, če hoče.

Takšne ženske, ki to dopuščajo, nič ne cenijo. In živalski seks “pade” tudi v ta nič. Hkrati s “strojem” ki to izvaja.

Cenijo že in to je tisti kratek trenutek naslade. Kaj več pa mislijo, da ne obstaja. 😉

Kako pa ti veš, da to ženske cenijo. Ali si ženska? In še več, kako veš, da cenijo tisti kratek…, ali so tovrstna ženska?

V tistem trenutku že cenijo, sicer ne bi težile po tem in bi se temu izognile ter težile po čem drugem a ne. Ne rabim bit ženska, da to razumem, saj ljudje čustvujemo in razmišljamo zelo podobno. Če nekaj dobiš in želiš to dobit še večkrat, potem ti verjetno že nekaj pomeni.

Jaz še vedno ločujem med nekaj pomeniti in ceniti.

Za mene da nekaj ceniš pomeni, da ti nekaj pomeni, ampak v širšem smislu. Pomeni z dobrimi občutki, pa tudi skozi moralne vrednote itd..

Ne vem koliko lahko ceniš nekaj, kar širša družba ne odobrava oz. se doživlja brez nekih občutkov, recimo tovrstno občevanje se ne doživlja ravno z neko ljubeznijo…