kje najti partnerja 30+
He, he, zanimivo je to, da imaš toliko čas mene povedat in vse moje vrstnice. Ampak o tebi smo zvedeli vse najslabše :). Če bi izkazal kakšno dobro lastnost tu gor, bi ti kdo z veseljem pomagal. Tako pa samo kritiziraš, žališ, in s tem izkazuješ kakšen beden značaj imaš.
Zavedaj se: toliko kot daš, toliko dobiš. In toliko kot si dal, takšne ženske si dobil.
Mogoce je to le izpusni sistem. Stvari se nabirajo in enkrat imas vsega zadosti. Eni planejo v jok, drugi se nagnetejo ob sanku, tretji nabijejo iglo, … No slabe izkusnje se ne pomenijo apriori da je to slab clovek. Enkrat sem ze rekel: bodi iskren s sabo. In ce priznas sebi svoje napake, potem lahko sprejmes druge ljudi taksne kot so. Kajti vsi imamo napake. In iskreno receno ce imas nekoga rad, potem te napake sploh ne motijo. So pac pomebnejse stvari in prioritete v zivljenju.
Lepo napisano.
Jaz bi še dodala: če bi jaz imela same slabe izkušnje z moškimi, ne bi trdila, da ste vsi moški slabi, ampak bi začela brskati po sebi. Jaz imam tudi precej slabih izkušenj z ljudmi. Ampak, ko sem začela brskati po sebi, sem ugotovila, da niso vsi ljudje slabi, ampak, da pač jaz privlačim slabe. REcimo že v OŠ so me sošolci vedno izkoriščali, ko pa sem jaz kaj rabila pa ni bilo pomoči. Zdaj sem dojela, da niso vsi ljudje izkoriščevalci, problem je (bil) v meni. Jaz sem dopuščala to. Jaz sem bila tepka. In potem ugotoviš, da moraš sebe spremeniti in svet postane boljši :).
Obstajajo “svinje” ki bodo ostali taki vse zivljenje. In obstajajo izrazito dobri ljudje, kjer si preprosto reces: nisem verjel da sploh se obstajajo taki ljudje. Altrusiti so redki, tista sorta vmes pa je neko povprecje v kateri se nahaja vecina. Sedaj pa pomsili na zgodbico o Kosovirju in leteci zlici, kako vse z visje veje izgleda drugace in bolj prijazno. Samo moras si dovoliti da VCASIH spremenis perpsektivo.
Bolj mimo skor ne bi šlo, he he. ravno obratno, postajam vedno bolj zapečkarski, mora biti res kaj posebnega, kakšen koncert, ali pa kaj, da me v večernih urah spravi iz bajte.
Nisem povedal, da sem se trenutno odločil za celibat..? Ampak verjetno imamo tudi mi v celibatu pravico debatirat, kajne.[/quote]
Nice try. ampak jaz sem ti rekla, da si po načinu razmišljanja tipičen žurer. Ne pa po načinu delovanja. Spomnim se, da si rekel, da si v (začasnem) celibatu, brez skrbi. Ampak še vedno si ohranil vzorec razmišljanja, kakršnega imajo žurerji. Ženske so zate “slaba oz.dobra roba”. Izjava: “Iščem dvajsetletnice, ” o tebi govori, da hodiš na tržišče, kjer se ponuja dovoljšnja izbira take robe. Čeprav začasno kao ne hodiš na take kraje, imaš v sebi še vedno zapečeno tako miselnost. Kot primer naj ti povem naslednje. Materialist je lahko bogat ali pa reven človek. Tudi nekdo, ki nima nič je lahko materialist, če nenehno sanjari le o denarju in kako lepo bio bilo, če bi si lahko kupil to in ono, ki se s svojimi prijatelji nenehno pogovarja o materialnih dobrinah, pa čeprav jih sam nima. Po drugi strani pa je bogat človek lahko zelo nematerialističen, se vozi že deset let z enim avtom srednjega cenovnega razreda, hodi smučat na Krvavec, na počitnice pa v Portorož ali pa k stari mami na vas pomagat gnoj kidat, pa čeprav bi si lahko privoščil izlet na Jamajko vsak vikend.
Super se mi zdi zate, da si se odločil za ta tvoj prostovoljni “celibat”. To ti bo dalo razmisleka, ne boš več vnemar sejal svoje energije naokoli, malo se boš bolj zazrl vase in v svojo psiho in odkril, kaj je to, kar potrebuješ. Tako od življenja, kot od morebitne ženske v tvojem življenju. Ta svet nas kar naprej spodbuja: imejmo vse, imejmo denar, nov telefon ki zna kavo kuhat, imejmo seks, imejmo, imejmo… Ampak redko kdo pa odkrije, da smo ob vsem tem, kar smo si prizadevali imeti, izgubili tisto edino, kar zares lahko posedujemo, torej sebe.
Sicer pa, hvala, ker nisi grobo odgovoril na moj “napad ” 🙂
Ronka, ne boš verjela, vendar si mi bila prav ti delni navdih za moj nasvet. Enkrat si tule pisala, kako hodiš na raftinge in podobne športne dogodke, da bi spoznala sebi kompatibilne ljudi. Tudi meni si dala s tem spodbudo, da bi se lotila česa podobnega. Da bi šla na kak dogodek, kjer skoraj nikogar ne poznam. Do sedaj sem se temu izogibala, ker me je bilo strah, kaj bom tam počela, če se ne bom imela s kom pogovarjati. Tako sem se menila s prijatelji in smo šli pohajkovat v “zaključeni družbi”, tam pa je težje verjetno spoznati koga novega.
Forum je zaprt za komentiranje.