Zakaj se boji poroke?
Hja matjažko, sprl si se z antilopo, nesramen si bil do nje, stalno si si v laseh s spiderjem, zdaj pa si odvisen od njiju, da ti pojasnita, kako je s partnerskimi vezami v smislu koristi na pram državi, ker očitno nimaš pojma.
Katenjka
pri teh nesramnostih si tudi ti, pa crazy cat in se nekaj fatalnih tipov na fatalcu
kar krepko sodelovala, kar spomni se, kaj ste poceli pred novim letom 🙁
naj vas bo kar krepko sram – ce sram sploh poznate
.
.
Kaj ti klobasaš spet, kakšna samohranilka?
Če ženska hoče uradno biti “samohranilka” oz. enostarševska družina, kar se nekaterim “splača”, zaradi nižjega plačila vrtca, potem ni dovolj, da je ne-poročena. S partnerjem, ki tako postane njen bivši partner (uradno) mora dogovoriti preživnino, stike in vse ostalo, kot v pravi ločitvi, s tem d agre v tem primeru za fiktivno ločitev. Ki pa ima v končni fazi iste posledice, če jo partner res zapusti.
Če si prepričan, da neporočene ženske kar sve veljajo za smaohranilke in imajo zaradi tega ugodnosti..živiš v zmoti.[/quote]
Na podlagi novega zakona, ni več možno živeti na istem naslovu, imeti skupne otroke in imeti ločeno gospodinjstvo.
Možno bi sicer bilo živeti v isti hiši ter imeti lasten vhod in seveda urediti vse ostale formalnosti, ki jih navaja Spider. V takem primeru bi CSD na podlagi dokazov, verjetno upošteval, da dva živita ločeno in imata ločene finance.
Poroka pa ne igra nobene vloge.
Kaj ti klobasaš spet, kakšna samohranilka?
Če ženska hoče uradno biti “samohranilka” oz. enostarševska družina, kar se nekaterim “splača”, zaradi nižjega plačila vrtca, potem ni dovolj, da je ne-poročena. S partnerjem, ki tako postane njen bivši partner (uradno) mora dogovoriti preživnino, stike in vse ostalo, kot v pravi ločitvi, s tem d agre v tem primeru za fiktivno ločitev. Ki pa ima v končni fazi iste posledice, če jo partner res zapusti.
Če si prepričan, da neporočene ženske kar sve veljajo za smaohranilke in imajo zaradi tega ugodnosti..živiš v zmoti.[/quote]
Ne vem, da slišimo še od Robija potrditev.
Naj napiše konkretno – črno na belem, da nima(ta) s partnerko nobenih, niti najmanjših koristi, niti everčka, potem mu bom verjel na besedo. Ampak ni čisto tako, a ne, Robi? ;)[/quote]
Matjažko, sem že zgoraj napisal, da ni več tako enostavno, kot je bilo včasih. Midva uradno živiva skupaj in od koruzništva nimam nobene finančne koristi.
Ne glede na trditev, da ne izhajaš iz idealov, še vseeno poroki pripisuješ določen simboličen pomen. Vem, da zaradi mene ne boš spremenil svojih prepričanj.
Kje živimo, sploh ni pomembno. Hollywood gor ali dol. Gre se za prepričanje kaj nekomu poroka pomeni. In če ne bi predstavljala nekega ideala, potem se nihče ne bi poročal.
Če bi poroka imela neposredno vezo s spoštovanjem in resnostjo, potem ne bi bilo potrebe, da svojo ženo spomniš, da je s tabo poročena. 🙂
Prav tako si malo kontradiktoren, saj praviš, da se s poroko nič ne dobi in človek mora te lastnosti že imeti v sebi. Hkrati pa pišeš, da je poroka potrditev…Zato mi ni jasno, potrditev česa, če pa tistega nimamo v sebi ?
Tudi midva sva koruznika in nimava od tega nobene koristi. Pri vseh odmerah (vrtci, doklade…) se upoštevajo dohodki gospodinjstva, torej od obeh, ne glede na to ali sva-ali nisva v zakonski zvezi.
Zahvaljujoč avtorici, ki je odprla to temo in mojemu dolgemu jeziku, s katerim sem potipala domači teren, pa si lahko v kratkem obetam poročno obleko, ker si, kot kaže, moj partner tega še vedno srčno želi. Kdo bi si mislil. Kako varljivo je misliti, da poznamo nekoga v vsak vlaken…
Zanimive so tele debate o vrednotah, običajih in njihovi vrednosti itn. Kako različno gledamo na stvari in kako hitro podvomimo v “pravilnost” vrednote drugega.
Govorim predvsem o ping-pongu On Robi. Problem bi nastal, če bi ta dva bila par. 🙂 Kaj storiti, ko je enemu nekaj vrednota, drugemu pa ni? Ali bo eden drugega prepričal, da poroka ni vrednota ali pa bo drugi prepričal prvega, da poroka je vrednota? Kako živeti mirno s tem, če nihče nikogar ne prepriča? Kaj storiti v imenu ljubezni? Sprejeti drugega in zavrniti sebe, ali zavrniti sebe in sprejeti drugega? Človek se tu upravičeno vpraša, kaj je ljubezen.
Mogoče pa je potrebno le zavrniti prepričanje in ohraniti sebe. Ampak kdo bo to storil? Hehehe
Simboličen pomen? Kaj pa je to simboličen pomen?
Včasih je dana beseda nekaj pomenila, če si nekaj rekel si rekel in to je držalo, kdor je obljubo prelomil ni bil kaj prida in si je zapravil ves ugled/čast v družbi za vedno. No takrat je imela zaobljuba pred skupnostjo nek pomen ali je bil simboličen ali ne, ne vem, zdi se mi, da je takrat imela ta obljuba kar konkreten pomen…
Danes pa vidiš sam koliko pomenijo dane obljube v družbi nasploh in je res vse skup bol le simbolika…. 🙁
“Svojo” spomnim na poroko le takrat, ko sama ta “izgovor” uporablja za neko manipulacijo, da ne napišem čustveno izsiljevanje zame tako, da je to bolj odsev iz ogledala ne pa nek moj pristen odgovor/izgovor…. 😉
Mislim, da ženske veliko tvegajo oz več tvegajo s tem, ko si želijo zvezo posledično bit noseča, rodit otroka in razumljivo želijo neko resno obljubo s katero bodo kao nekoga držale v šahu. Samo računica je slaba, ker nekoga, ki se je resnično odločil zanjo ni treba imet v šahu, ostalim pa itak ni pomoči… Tako si moški sam zakuha njen dvom in njeno izsiljevanje, če ni 100% pri stvari. In ženska to čuti, tu je ne boš pregoljufal pa lahko ima končane le 3 razrede pomožne šole….. 🙂
Pravi pregovor, da žensko lahko dobiš z lažjo, a z njo je ne boš nahranil….in potem se dopolnjuje s tem, da še nobena ni odšla od hiše, če je bila le kruha lačna.
MARKOOOOOOOOOOOOOO……!!! :))))))
Sedaj si pa res preteral s svojo domišljijo, ne vem no, kolikor poznam Robija nima ravno pravi priklop zame tako, da ne bo nikoli nič iz tega…. Ti pa lahko razmišljaš o tem 😉 😀 😀
Ona spomni tebe, ti pa potem njo. Kdo sedaj koga “izsiljuje”? Kako to ugotovita? Kdo ima prav? Ni tako, da imata oba prav? Oba imata neke občutke, na katere se zanašata, zato imata upravičene razloge za svoj prav.
Ona spomni tebe, ti pa potem njo. Kdo sedaj koga “izsiljuje”? Kako to ugotovita? Kdo ima prav? Ni tako, da imata oba prav? Oba imata neke občutke, na katere se zanašata, zato imata upravičene razloge za svoj prav.[/quote]Če greva to “raziskovat” ne prideva nikamor…… :/
Boljša je tista:
[youtube]ynEwp7CZF9s[/youtube]
Ha,ha! Kako luštno se je naslajati tuji nesreči, kajne?
Ne samo da sem vas hotela povabiti, celo Fotrovega sineta sem nameravala prositi, če bi imel pred-obredni govor. Kakšna njegova zagrenjena pesnitev bi znala delovati. Sicer mi ne ostane drugega, kot da izberem zadaj zaprto obleko, da se mi ne bodo videle vse dlačice, ki se mi bodo postavljale pokonci.
Ne vem, da slišimo še od Robija potrditev.
Naj napiše konkretno – črno na belem, da nima(ta) s partnerko nobenih, niti najmanjših koristi, niti everčka, potem mu bom verjel na besedo. Ampak ni čisto tako, a ne, Robi? ;)[/quote]Hja matjažko, sprl si se z antilopo, nesramen si bil do nje, stalno si si v laseh s spiderjem, zdaj pa si odvisen od njiju, da ti pojasnita, kako je s partnerskimi vezami v smislu koristi na pram državi, ker očitno nimaš pojma.
Kolikor je meni znano, se pod samohranilca, samohranilko šteje samo tisti, ki otroka dejansko sam preživlja, torej da otrok nima ne pokojnine, ne preživnine po drugem staršu. Se pa ta izraz napačno uporablja, kar mi je fascinanto, ker je pomen že v besedi.
Zanimivo mi je tudi, kako nekateri napletajo zgodbe, snov za svojo domišljijo iščejo iz spraševanj po takih kočljivih podatkih na javnih forumih, sicer pa te iste stvari pripisujejo drugim.[/quote]
Tnalce, kladivce, štorčič in ena velika sekirica, ki udruha mimo. Drži. :))
Ajaj, nismo pri tebi, kam sem zabredel, tako kto ti, ampak pri poroki, šment… . 😀
Malo si zašla s teme, kot tudi če bi malo razumela, kaj sem pisal, nisem spraševal za pravna pojasnila, ampak naslovil vprašanje Robiju, ki ga je tudi podal zgoraj. Od tu dalje nimam vprašanj za NJEGA! ;))
pol imaš pa prav. je čist drug občutek, če si poročen :-))))))[/quote]
Ob tem se tudi jaz vprašam, kje je smisel tiste JAVNE zaobljube, če se morata potem opominjat, da sta poročena. :))
Razen, če je pomen v tem, da se lahko na to opomnita in je potem vse v redu samo zaradi tega. Jaz še vedno mislim, da z nekom si zato, ker si želiš biti in ne zato, ker si poročen. Poroka res lahko da nek navidezni pečat odnosu, izboljšat ga pa ne more. Izboljšata ga lahko oba le z delom vsak na sebi. In potem se lahko še poročita za nagrado. :))
Poglej, poglej, tudi Matjažko “ima težave” pri “razumevanju”. Tega si pa res nikoli ne bi mislil. hehe 🙂
pol imaš pa prav. je čist drug občutek, če si poročen :-))))))[/quote]Ob tem se tudi jaz vprašam, kje je smisel tiste JAVNE zaobljube, če se morata potem opominjat, da sta poročena. :))
Razen, če je pomen v tem, da se lahko na to opomnita in je potem vse v redu samo zaradi tega. Jaz še vedno mislim, da z nekom si zato, ker si želiš biti in ne zato, ker si poročen. Poroka res lahko da nek navidezni pečat odnosu, izboljšat ga pa ne more. Izboljšata ga lahko oba le z delom vsak na sebi. In potem se lahko še poročita za nagrado. :))[/quote]Smisla ni v smislu, da bi me lahko zaradi tega izsiljevala tako da ni nič iz tega, čeprav bi si lahko katera/kateri to tako zamišljal/predstavljal.
Smo pa sedaj očitno že pri akvariju, če pogledam kam vas je pripeljalo vaše sklepanje…. 🙂
Mislim, da se tudi to “včasih” vse preveč idealizira. Da je tudi bilo marsikaj in še najmanj pa je bilo spoštovanja. Še posebej žensk, kar je bilo tudi vgrajeno v sam sistem.[/quote]
Ker je bilo to “spoštovanje” ustvarjeno pod prisilo. Zato pa se dandanes posledično poudarja svoboda in užitek. Šli smo v drugo skrajnost, kjer pa vlada permisivna vzgoja. A zaradi tega ni nič več spoštovanja.
Forum je zaprt za komentiranje.