Zakaj biti samski

Margot- srce moje … tebe oviraš samo ti sama. Ke si asocialna navzven. Sicer bi bila
moja ljubica ☺ ♥[/quote]

Vem, vem… Saj se trudim. Dajem vse od sebe. Dobesedno. ♥♥

Moj ribnik je velik in sprejme veliko ribic! 😀
Kaj si pa ti za sorte ribica? Neka čudna pasma. :)))
SIcer pa jaz imam ribico, ki jo cukam za brkice. :D[/quote]

Vprašaj m111. On je iz prve uganil. :))[/quote]

Ne vem, nisem še videl takšne, ki bi kadila pod vodo. :))
Občasno malo skališ vodo, ko mahaš z repom. 😀

S tem se pa ne strinjam. Omislit, kot pišeš, si partnerja za vsako ceno ni dobro izhodišče. To je nekakšna ujetost, s partnerjem nisi nič bolj srečen. Mislim, da bi vsi morali znati živeti tudi sami. Sami s sabo. Znotraj samskosti najti svoje poslanstvo.
Po drugi strani pa so ljudje, ki tudi, ko so v vezah, so še vedno sami. Pa naj bo to tisti partner, ki ne stkuje vezi s sopartnerjem, ker ne more, ne želi, ali pa tisti, s katerim njegov sopartner ni stkal partnerske vezi, čeprav sam ni asocialen oz. ima željo (in namen na tem delat) po pristni soharmoniji.

[/quote][/quote]
Zakaj ne? Ali misliš, da takšne sreče s partnerko ne bi mogel občutit z drugo žensko, ali zakaj ne?

Ok, glede prvega. Mogoče imaš prav, ne vem. Meni se včasih zdi, da obstajata dve vrsti samskih ljudi. Tisti, ki so s takšnim statusom zadovoljni in tisti, ki so ubupani. Ne verjamem, da lahko obupanec poišče “nadomestek” svoje sreče v drugih stvareh, če ga to, da je samski tako psihira. Saj možno je, da tudi potem, ko bo v zvezi, ne bo srečen, bo pa vsaj vedel, da razlog za njegove psihoze ni v tem, da je samski. 🙂

Zakaj se ne bi poročil? Zato, ker nimam potrebe po tem, da bi si na ta način “zagotovil” partnerja. Nikoli se nisem obremenjeval s tem, da se moram poročit, si ustvarit družino. Slučajno se je tako zgodilo, da je do vsega tega prišlo. Spontano in iz čiste ljubezni. To mi veliko pomeni in tega ne bi hotel za vsako ceno ponovno iskat, ponavljat že doživete scenarije. Ena poroka v mojem življenju je bila čisto dovolj. Tudi glede stresa, ki ga prinesejo priprave na poroko. 🙂 Lepo je tudi to doživet v življenju, tisti, ki tega niso doživeli, pa naj si s tem preveč ne razbijajo glave. Kakšne takšne verižne poroke in ločitve pa se mi zdijo neokusne. To razvrednoti vse skupaj. Tisto, kar je bilo in tisto, kar še pride v življenju. Jaz na ustvarjanje družine gledam kot na določeno točko v življenju. Tako kot na rojstvo ali smrt. To sem že doživel. Zakaj bi to delal še 10x? Zdaj čakam na naslednjo fazo, da postanem dedek. Upam, da ne še tako kmalu! 🙂 So pa tukaj še druge faze, ki so običajno neizbežne v življenju vsakega človeka. Recimo smrt staršev. To človeka zaznamuje vsaj toliko kot rojstvo njegovega otroka. To je življenje. Ker pa je življenje nepredvidljivo, so lahko te faze tudi malo pomešane ali pa kdo kakšno izpusti. Redkokdo živi po scenariju, ki si ga sam napiše.

Verjetno pa jaz in moja žena nisva ravno tipična zakonca. Sva velika individualista, potrebujeva tudi nekaj časa zase, svoj osebni prostor. Mogoče je to tako zato, ker sva kreativca, ti pa smo menda čudni ljudje. 🙂 Nagnjeni smo bolj k samskemu življenju, če pa že smo s kom, to ne more bit kdorkoli, ampak človek, ki nas po eni strani bogati, inspirira, nam osmišlja življenje, po drugi strani pa nam omogoča tudi dovolj osebne svobode.
Jaz sem se poročil zato, ker sem naključno našel takšno osebo s katero se počutim povsem izpopolnjen, s katero se ujemava tudi v določenem stilu življenja. In če to ne bi bila ona, ne vem če bi bila katera druga. Zdi se mi, da bi bil raje samski kot z napačno. Sem pa rekel, da se verjetno ne bi nikoli več poročil. Mogoče bi pa kdaj se, če bi tako naneslo, vsekakor pa načrtno nove žene ne bi iskal. Štumfe znam tudi sam oprat, pa tudi kaj skuhat, čeprav priznam, da to trenutno pri nas dela bolj žena.

Ne vem, sem pač človek, ki je usmerjen v prihodnost, k novim stvarem, ne v ponavljanje starega. Nikoli me ni bilo strah tega, da bom ostal samski, v tem nisem videl nobene tragedije in tudi sedaj se tega ne bojim. Želim samo živet tako, da bom lahko, preden bom umrl, rekel, da ničesar ne obžalujem v življenju.

Registriran pa nisem iz čiste lenobe. Če ni nujno, potem tega ne naredim. Poleg tega pa se mi zdi, da se bralci foruma pogosto bolj kot z vsebino napisanega ukvarjajo s tem KDO je kaj napisal. Glede na to, da nihče od nas ne uporablja pravega imena, se mi ne zdi pomembno kako se podpišem.

Avtorica, pozabila si, da bi bilo dobro navesti tudi starost. Dvomim, da bo tale frajerček takole živel tudi pri svojih 50 ali 60. Ma kaki, že ko bo proti 40, bo ugotovil, da ga je okolje zajeb@lo.

Mislim, da nihče ne dvomi v te naštete prednosti.
Seveda pa so to prednosti le zato, ker ti zaradi osebnostnih značilnosti in prepričanj, odnos predstavlja v glavnem le težave in konflikte.
Kdor pa zna živeti v odnosu ter biti z nekom zadovoljen, pa bo tudi v samem odnosu videl prednosti.
V odvisnosti od tega ali je bolj zadovoljen, če je sam ali pa v odnosu, potem temu primerno “izbere” način življenja. Ali na kratko povedano, izbere tisto, kar se mu bolj splača. Merilo pa je več zadovoljstva oziroma manj konfliktov.[/quote]

Ampak Robi, ta tvojodgovor je lahko identičen v identični temi samo da zamenjamo vprašanje in postavimo ”zakaj se splača bit v zvezi?”

Edino en mali catch je oziroma problem dejstev, namreč dejstva da se ljudje tolkokrat poročajo in potem ločujejo pomeni da mentaliteta in kultura sili nas v neke zveze češ da je to edina normalna pot… drugega si nič moč razlagat kot da se razvežejo ker ugotovijo da je bolje biti samski kot pa trpet muhe drugega…

Normalno, saj ljudje vedno tehtamo in izbiramo med tistim za kar menimo, da se nam bolj splača. Zato, ker naš um deluje na podlagi takšne logike, kjer na podlagi vseh možnosti, ki jih ima, izbere tisto za katero meni, da bomo imeli največ koristi oziroma zadovoljstva.

Glede drugega dela odstavka pa menim ,da niso družbene norme in kultura tista, kar nas sili v odnose, ampak potreba po bližini in varnosti ter medsebojnem zaupanju, ki pa ga lahko gradimo le v resni vezi.
Seksfrendovstvo ne zadovolji vseh naših potreb.

Res marsikdo ugotovi, da mu partnerstvo povzroča le težave in raje ostane samski, vendar to ne pomeni, da nas prepričanja silijo v to. Prepričanja in kulturne danosti so razlog, da ne znamo graditi medsebojnih odnosov. saj se ta vzorec opaža na vseh družbenih nivojih, zaradi česar smo vedno bolj odtujeni, neenotni ter žrtve sebičnih interesov.

Normalno, saj ljudje vedno tehtamo in izbiramo med tistim za kar menimo, da se nam bolj splača. Zato, ker naš um deluje na podlagi takšne logike, kjer na podlagi vseh možnosti, ki jih ima, izbere tisto za katero meni, da bomo imeli največ koristi oziroma zadovoljstva.

Glede drugega dela odstavka pa menim ,da niso družbene norme in kultura tista, kar nas sili v odnose, ampak potreba po bližini in varnosti ter medsebojnem zaupanju, ki pa ga lahko gradimo le v resni vezi.
Seksfrendovstvo ne zadovolji vseh naših potreb.

Res marsikdo ugotovi, da mu partnerstvo povzroča le težave in raje ostane samski, vendar to ne pomeni, da nas prepričanja silijo v to. Prepričanja in kulturne danosti so razlog, da ne znamo graditi medsebojnih odnosov. saj se ta vzorec opaža na vseh družbenih nivojih, zaradi česar smo vedno bolj odtujeni, neenotni ter žrtve sebičnih interesov.[/quote]

Torej to da še vedno na tisoče ljudi gleda na samske moške kot potencialne geje (pri 30+) in na samske ženske pritiska v stilu ”zdaj bi pa že bil cajt da postaneš mama” ali kaj podobnega ni del kulture in vzgoje…

Deda mi je vsaj parkrat že povedal da je on v mojih letih že mel otroka jaz pa še punce nobene nisem predstavo doma…

to je vse pasivni pritisk, morda niti mišljen kot to ampak nenehno te opominja da bi lahko že počasi kaj naredo oz. se vezal da nisi več kao ”20” oz na faksu.

To je ta kultura o kateri pišem. Zanikat to kulturo je nesmisel in laž!

S tem se strinjam.
Prej pa sem dobil občutek, da govoriš o tem, da je potreba po partnerstvu nekaj vsiljenega s strani družbe in kulture.

samski sem zato ker ne znam navezati stika z žensko ( moja starost 30 )in sem sramezljive sorte.V najstniških letih je nekako šlo,a vedno so se mi moji prijatelji smejali,zato pa sem obupal,ker še vedno mislim da bo tako

Zato ostani tak kot si!

Zato ostani tak kot si![/quote]

Tousché!

pa ta fetiš biti “samski/a” je kot, da bi istospolni imeli “svoje” otroke … marš v teman kot in s plahto se pokrijte

ausšut vsega, kar nas dela ljudi

Za nekatere je boljše, če so samski, pa tudi za vse tiste, ki bi bili v vezi s ta prvimi.

Kako je ta drugi stavek mišljen? Ali tisti, ki prvič stopajo v vezo ali tisti, ki sanjajo o tem, da bi še vedno radi bili s tistim/tisto, ki jim je bil prvi/prva ali da ni ok, da gor pobereš prvega/prvo, ki se javi ?

O tem kaj je za koga boljše ali ne, je nemogoče posploševati, presojati. Vsi smo na nek način nebogljeni in lačni ljubezni ter zavedno ali nezavedno iščemo načine, kako se je “nahraniti”.

To pomeni da tisti ki je samski s takim attitudom, ki ga ima, ne onesrečuje tistih, ki bi bili z njim, če bi samski vseeno zamenjal svoj status za zasedenega.

Ima smisel druge onesrečevati? Life is too short for that shit.

Bila je fora. Pač ni uspela pri tebi. Bilo je mišljeno, da če je nekdo nesrečen samski, bo nesrečen tudi v vezi in je potem bolje da je sam, kot pa da sta nesrečna dva (ker sta v vezi). Bo zdaj šlo? 🙂

p.s.: težko rečeš nekomu, da posplošuje, če uporabi izraz “nekateri”

p,p.s.: Dajte vsi, ki vas še drži sindrom polne lune, it po eno velko žlico nutelle al pa ne vem zalaufat en stroj umazanih cot 😀

Fora?!! Ljubezen je resna stvar :))

“Nekateri” bi lahko v celoti tvorili manjši vzorec ljudi iz populacije, torej bi lahko iz tega vzorca posploševali. Rečem lahko z lahkoto glede posploševanja.

saj si vsak sam izbere, ce bo s kom sel v vezo. Tvoj komentar tezi k temu, da se naj za vezo odlocajo le tisti s katerimi ne bos nesrecna.

Zato ostani tak kot si![/quote]
A samski? :))

To pomeni da tisti ki je samski s takim attitudom, ki ga ima, ne onesrečuje tistih, ki bi bili z njim, če bi samski vseeno zamenjal svoj status za zasedenega.
Kako pa veš, čigav attitude je problematičen in koliko je kdo v resnici srečen/nesrečen? Če se ti počutiš v zvezi nesrečno, je to izključno samo zaradi tega, ker je tvoj partner nesrečen že v osnovi? Kaj pa če si ti, gledano hipotetično?

@Calypso: Seveda. Preberes tisto, kar zelis prebrat (nanasajoc se na “nekatere”) 🙂

@Robi: Ne. Teza se nanasa na to da nesrecen samski clovek svojo nesreco v zvezi samo duplicira in dokler je nesrecen kot samski, naj ne hodi v vezo, ampak prej kaj na sebi naredi.

@Marko: Beri razlago za Robija. Pa saj pri obupanemu vidis kak pristop ima, ne rabis zato faxa met. S tvojim nacinom (ko v vse dvomis), se dejansko ne mores odlocit za noben korak ker te istocasno blokira lasten dvom ali delas prav. Najbolje da stojis na mestu, saj lahko naredis napako ker nekoga ali nekaj slabo ocenis… Temu se rece notranja negotovost. Ceprav je tvoj namen drugacen.

Saj ni cudno, da je vse vec samskih. Komu pa se da vedno znova ukvarjati s taksnimi in drugacnimi problemi, ki se pojavljajo v partnerskih odnosih. Razlike v nacinu razmisljanja, prioritetah, mentaliteti, zeljah, funkcioniranju, … in to na 1000 podrocjih. Lahko je pri 20-it, ko se nezreli Janez in naivna Mojca srecata na faksu ali kje ze. Z leti pa, bolj ko zivimo “posebno” zivljenje, vecje so razlike med nami.
Samo ta forum pogledam, pa me zgrozi, kaj vse obstaja.

In tako…
Odmislimo tiste, ki se poparckajo zaradi pritiskov okolice. In teh je vse manj.
Odmislimo tiste, ki jim je “poroka” edini nacin, da sploh kdaj seksajo. Teh je vse vec.
Odmislimo tiste, pri katerih gre za vprasanje eksistence. Redki, ampak trend je rast.
Odmislimo tiste, ki jim je partner edini prijatelj. Stevilo najbrz v porastu.
Odmislimo tiste, ki so “oslepeli” zaradi zelje po otrocih. Predvsem 35+/- zenske.

In ostanejo zdrave osebe, ki ne cutijo nuje nekam bezljati. V partnerstvu iscejo zivljensko “dodano vrednost” brez neskocnega prilagajanja in obojestranskega puscanja krvi. To pa ni lahko najti. In z leti, manj ko smo zadovoljni z drugimi in bolj sami s sabo, se zgubi interes za neko trajno vezo. Imas prijatelje za ta ali oni sport, aktivnost, ipd. Imas obcasne ali trajne seks frendice za seks, blizino, dotik. Imas kapital, posel, sluzbo za eksistenco. Skratka, popredalckano zivljenje….

Ne vem zakaj tako misliš. Lahko se odločiš za korak, kljub dvomu. Za to je potreben pogum. Če narediš korak samo takrat, ko si prepričana, da je varno, ga morda nikoli na narediš. 😉

To si verjetno vsi mislimo, na nek svoj način. :))