Verni ljudje
Zakaj pa ne ? Si njegov odvetnik ? Spet govoriš v božjem imenu.
Saj ravno tu prihaja do izraza to lastninjenje boga, ki potem povzroča nestrpnost in obsojanje drugače mislečih.[/quote]
Po moje je želel povedat, da je resnica (bog) samo en(a). Ampak to je še vedno le in samo njegova resnica, v njegovem svetu. Je pa tako, da imamo o tej resnici ljudje različne predstave, zato Robi pravi, da je bog v nas in vsakem posebej, ker ga vsak vidi drugače, po svoje.
Zakaj pa ne ? Si njegov odvetnik ? Spet govoriš v božjem imenu.
Saj ravno tu prihaja do izraza to lastninjenje boga, ki potem povzroča nestrpnost in obsojanje drugače mislečih.[/quote]
Po moje je želel povedat, da je resnica (bog) samo en(a). Ampak to je še vedno le in samo njegova resnica, v njegovem svetu. Je pa tako, da imamo o tej resnici ljudje različne predstave, zato Robi pravi, da je bog v nas in vsakem posebej, ker ga vsak vidi drugače, po svoje.[/quote]
Vem. Ampak ne more biti resnica samo ena, če hkrati pravijo, da je bog ljubezen. Ljubezen pa doživlja vsak po svoje.
Po moje je želel povedat, da je resnica (bog) samo en(a). Ampak to je še vedno le in samo njegova resnica, v njegovem svetu. Je pa tako, da imamo o tej resnici ljudje različne predstave, zato Robi pravi, da je bog v nas in vsakem posebej, ker ga vsak vidi drugače, po svoje.[/quote]
Vem. Ampak ne more biti resnica samo ena, če hkrati pravijo, da je bog ljubezen. Ljubezen pa doživlja vsak po svoje.[/quote]
/ Bodite vsi eno/ . To je božja ljubezen, ki nas povezuje, ki omogoča, da v določenem trenutku delujemo skladno
Ne trdim, da ideja ni moja. Le razlikuje se od tvoje.
Na podlagi tvoje izjave, ko govoriš v imenu boga in kako bi bog reagiral, sklepam, da bog izhaja iz tebe, saj drugače ne moreš vedeti ali se bi nasmihal ali pa ne. In kdo si ti, da sploh govoriš v njegovem imenu in o njegovi volji ?
Prav tako ne vem, kako si prišel na idejo, da zanikam boga ?
Saj ga ne zanikam, ampak le trdim, da izhaja iz nas in naših predstav o svetu.
Zanikam le idejo o ločenosti pojma bog in naše zavesti.
Zakaj pa ne ? Si njegov odvetnik ? Spet govoriš v božjem imenu.
Saj ravno tu prihaja do izraza to lastninjenje boga, ki potem povzroča nestrpnost in obsojanje drugače mislečih.[/quote]
preveč hlastaš pri branju, tako potem pride do podtikanja v smislu, da jaz govorim v božjem imenu o njegovi volji? če bi pozorno bral. bi doumnel, da govorim o tem, da mi je nepredstavljivo kako ateisti, neverniki in vsi ostali ki ne dojemate Njegove veličine zanikate Njegov obstoj oziroma vseskozi iščete dokaze , ki bi vas nato “potegnili” v verovanje,,, da pričneš iskreno verovati moraš imeti za sabo kar nekaj km, misliš da ti da obred krsta ali kasnejši zakramenti dajo bianco menico do verovanja? lepo te prosim..leta in leta so potrebna in marsikatera grenka izkušnja da doumneš Vseprisotnost Boga…ti sedaj enačiš tebe kot osebo in Boga, kot eno, v smislu sončnega kralja., le da si njegov izrek dražava to sem jaz, pretopil v Bog to sem jaz? in iz tega potegneš zaključek, da smo vsi Bogovi in ljudje hkrati?
od kod ti tako izhodišče za verovanje? hkrati pa ponavljaš da ni mogoče loćiti človeško zavest od Boga..ker po tvojem je vse to eno in isto?…in krona , lastninjenje boga in nestrpnost? v tem trenutku je krščanstvo edina religija na svetu ki si ne lastnini niti vernikov še najmanj Boga…ampak ateistom je to težko razumeti, ker zopet želite le dokaze in če ti rečem, poišči si sam dokaz, me obtožiš nestrpnosti in obsojanja…saj nisi resen
No no, le počasi. Praviš, da so potrebna leta in leta, da dojameš v njegov obstoj. Se pravi, se mora zgodit nekaj posebnega, da začneš tudi sam verjet. Začutiš nek DOKAZ torej. Ni le kar tako v prazno,ker je nekdo tako rekel a ne? Je treba prit do nekih spoznanj oziroma spoznanja. Temu lahko mirno rečemo dokaz, če sami vanj verjamemo.
No no, le počasi. Praviš, da so potrebna leta in leta, da dojameš v njegov obstoj. Se pravi, se mora zgodit nekaj posebnega, da začneš tudi sam verjet. Začutiš nek DOKAZ torej. Ni le kar tako v prazno,ker je nekdo tako rekel a ne? Je treba prit do nekih spoznanj oziroma spoznanja. Temu lahko mirno rečemo dokaz, če sami vanj verjamemo.[/quote]
to kar pišeš o dokazih ne dokazuje ničesar…kot vernik nisem nikoli iskal dokazov ali jih celo zahteval,ker je to poplnoma irelevantno za izhodišče verovanja, da se pojavijo v življenju dvomi je pa popolnoma razumljivo, da vera v neketem trenutku splahni tudi, ampak bistveno ostaja in to je Vera brez pogojev..tako kot On ljubi vse brezpogojno tako je vera vanj brezpogojna..še enkrat ponavljam, kdor išče dokaze ali jih zahteva, pa je lahko 365 dni v Cerkvi, zna zdrdrati vse svete knjige na pamet je ušiv vernik…seveda pa mora v človeku dozoreti spoznanje, da ga lahko dojame..
Pod dokaz razumem neko izkušnjo, ki ti skozi prakso oziroma življenje potruje to, v kar verjameš.
Kolikor razumem, se midva razlikujeva v tem, da ti ne iščeš dokazov in se ne poglabljaš v razloge za vero, jaz pa se.
In ker ne iščeš razlogov ali dokazov, nosiš v sebi mnenje, da obstaja vera brez pogojev.
Če pa bi se poglobil in poiskal dokaze, pa bi spoznal, da obstajajo dobri razlogi in pogoji za vsako vero.
Nepogojenost je le neka fikcija. Nepogojenosti ni. Ker bi to pomenilo kršenje naravnih ali božjih zakonov.
Dvome pa jemlješ le z rezervo in jim ne daješ velikega pomena, saj ne želiš ogroziti svoje vere.
Če svoje vere ne podpreš z dokazi ali vsaj nekimi dobrimi utemeljitvami, potem lahko verjameš karkoli-od tega, da je Zemlja trikotna, do tega da je svet pred 500 leti ustvarila velikanska mravlja. Če pa želiš povedati, da je tvoja vera vredna kaj več kot takšna prepričanja, jo moraš nekako dokazati oz. vsaj smiselno utemeljiti.
Marko, mi lahko poveš (ali pa vsem nam) katera je ta resnica, ki je samo ena, da se ne bomo več prepirali okrog resnice ?[/quote]
Robi, tudi, če jo povem in če jo resnično vem, bo to še vedno samo moja resnica in moj pogled nanjo. Človek mora skozi izkušnjo priti do nje, sicer nima nobenega smisla. In res jo zelo težko povem v nekaj besedah, niti ne vem če bi znal to razumljivo in dost kratko napisat. Je pa že napisana, zakaj bi se jaz trudil. 🙂 Zame velja, nekomu se bo pa zdela neumnost. 🙂
Kolikor razumem, se midva razlikujeva v tem, da ti ne iščeš dokazov in se ne poglabljaš v razloge za vero, jaz pa se.
In ker ne iščeš razlogov ali dokazov, nosiš v sebi mnenje, da obstaja vera brez pogojev.
Če pa bi se poglobil in poiskal dokaze, pa bi spoznal, da obstajajo dobri razlogi in pogoji za vsako vero.
Nepogojenost je le neka fikcija. Nepogojenosti ni. Ker bi to pomenilo kršenje naravnih ali božjih zakonov.
Dvome pa jemlješ le z rezervo in jim ne daješ velikega pomena, saj ne želiš ogroziti svoje vere.[/quote]
kot sem že rekel, bereš površno in razmišljaš zelo plitko, nič ni dlej od resnice kot tvoja trditev, da nisem (in še vedno) globoko povezan z svojo vero in da se nisem poglabljal v svojo vero, ravno to me je pripeljalo (in tudi vse iskreno verujoče) do tega, da ni potrebno iskati dokazov za obstoj Boga, to lepo opiše Tagore o poti polni cvetja, pa te prašujem Robi, ker si velik zagovornik Ljubezni, mira in sožitja, je to tvoje iskreno mišljenje ali le pridržano mnenje za javnost? je tvoja ljubezen brezpogojna? iščeš mir med ljudmi brez pogojevanja? išče dokaze o tem da te ljubi žena, otroci, bližnji? ljubiš svojo ženo zaradi njene lepote, razuma?
govoriš o kršenju Božjih zakonov( ali naravnih, kar je eno in isto), od kje ti ideja, da mi moj Bog postavlja kakršne koli pogoje, če mi je dal na razpolago svobodno voljo? je to pogojevanje? recimo da ti svojo ženo ljubiš neizmerno, brez pogojevanja, pa ti ona en dan reče, da bi ji ustrzalo če jo pri seksu zvežeš? bi ji uv svoji neizmerni in brezpogojni ljubezni ustrgel brez pridržkov? bi v tem nnjenem dejanju iskal dokaze o njeni ljubezni do tebe? namreč kdor te iskreno ljubi ne bo počel ali stroril ničesar kar je v nasprotju z tvojimi načeli, zakoni itd?
kot sem že dejal in ponavljam v resnični in iskreni veri ni prostora še manj razloga za dvom, in to je razlog da mi nič ne more omajti moje vere, ker ni dvomov, vse je natanko tako kot mora biti in v skladu z Njim
freeeedi, spominjaš me na župnika, ki se je utapljal in pride mimo čoln, on pa ne rabite me reševati, trdno verjamem da me bo rešil Bog, in to se ponovi še 2x dokler župnik ne utone, ko stoji pred nebeškimi vrati pa se pritoži sv.Petru, koko je razočaran nad Bogom, da on je iskreno verjel v njegovo pomo pa ga je kljub temu pustil utonit, in kaj mu odgovori sv Peter? Kdo pa misliš da ti je 3x poslal čoln na pomoč?
ponovno dodajam, osvobodite se svoje omejenosti in zaverovanja v to kar vidite,slišite in čutite..dajte preseči same sebe in postali boste eno z Njim….to je vse..potem ni več otrebe po dokazovanju…dovolj je vera
Kot sem že omenil, je brezpogojnost le fikcija. Ni nobene brezpogojne ljubezni ali brezpogojne vere…Nič ni brezpogojno. Enostavno zato, ker so v ozadju vedno potrebni neki vzgibi, ki določajo nek odziv.
Vse je pogojeno…Tudi mi smo živi le pod določenimi pogoji…In razmišljamo in verujemo v nekaj le zato, ker v sebi nosimo določene pogoje in prepričanja….
Da bi bilo kaj brezpogojno, bi moralo nekaj nastati iz nič. Iz nič pa ne more nastati nekaj, ker je to skregano s fizikalnimi zakoni. Zato je vsak vzrok hkrati posledica in posledica je hkrati vzrok.
Imaš prav..Res je moje delovanje usmerjeno v ustvarjanje miru in sožitja…Seveda pa pod določenimi pogoji. Ne morem sprejemati, da nekdo pretepa ženo..Ne morem sprejemati, da peščica ljudi izkorišča večino….Kar pomeni, da ima moje delovanje določene pogoje.
In prav tako pod določenimi pogoji lahko živimo v miru in sožitju.
Kar pomeni, da je potrebno ustvariti določene pogoje, da bomo lahko dobili pričakovane rezultate. In eden izmed teh pogojev je, da je posameznik sposoben v sebi najti boga, ker je bog ljubezen in če boga prepoznaš v sebi, boš sposoben to tudi dajati.
Bog je tudi ljubezen..Ali ne ?
In zakaj ne želiš v meni prepoznati ljubezni in dobrote ?
Kdo ti to preprečuje ? Tvoja brezpogojna vera ?
Pišeš o brezpogojni veri…A hkrati pa trdiš, da je bog takšen in takšen…Kar pomeni, da pogojuješ boga.
In ker vsak izmed nas drugače doživlja resnico, potem tudi vsak izmed nas drugače doživlja boga..In to je treba sprejeti ter se osvoboditi tistih, ki v imenu lastnega pohlepa in želje po moči, ljudem vcepljajo le eno resnico o bogu.
Kot sem že omenil, je brezpogojnost le fikcija. Ni nobene brezpogojne ljubezni ali brezpogojne vere…Nič ni brezpogojno. Enostavno zato, ker so v ozadju vedno potrebni neki vzgibi, ki določajo nek odziv.
Vse je pogojeno…Tudi mi smo živi le pod določenimi pogoji…In razmišljamo in verujemo v nekaj le zato, ker v sebi nosimo določene pogoje in prepričanja….
Da bi bilo kaj brezpogojno, bi moralo nekaj nastati iz nič. Iz nič pa ne more nastati nekaj, ker je to skregano s fizikalnimi zakoni. Zato je vsak vzrok hkrati posledica in posledica je hkrati vzrok.
Imaš prav..Res je moje delovanje usmerjeno v ustvarjanje miru in sožitja…Seveda pa pod določenimi pogoji. Ne morem sprejemati, da nekdo pretepa ženo..Ne morem sprejemati, da peščica ljudi izkorišča večino….Kar pomeni, da ima moje delovanje določene pogoje.
In prav tako pod določenimi pogoji lahko živimo v miru in sožitju.
Kar pomeni, da je potrebno ustvariti določene pogoje, da bomo lahko dobili pričakovane rezultate. In eden izmed teh pogojev je, da je posameznik sposoben v sebi najti boga, ker je bog ljubezen in če boga prepoznaš v sebi, boš sposoben to tudi dajati.
Bog je tudi ljubezen..Ali ne ?
In zakaj ne želiš v meni prepoznati ljubezni in dobrote ?
Kdo ti to preprečuje ? Tvoja brezpogojna vera ?
Pišeš o brezpogojni veri…A hkrati pa trdiš, da je bog takšen in takšen…Kar pomeni, da pogojuješ boga.
In ker vsak izmed nas drugače doživlja resnico, potem tudi vsak izmed nas drugače doživlja boga..In to je treba sprejeti ter se osvoboditi tistih, ki v imenu lastnega pohlepa in želje po moči, ljudem vcepljajo le eno resnico o bogu.[/quote]
Kako je človek v sebi sposoben najti boga?
Kot sem že omenil, je brezpogojnost le fikcija. Ni nobene brezpogojne ljubezni ali brezpogojne vere…Nič ni brezpogojno. Enostavno zato, ker so v ozadju vedno potrebni neki vzgibi, ki določajo nek odziv.
Vse je pogojeno…Tudi mi smo živi le pod določenimi pogoji…In razmišljamo in verujemo v nekaj le zato, ker v sebi nosimo določene pogoje in prepričanja….
Da bi bilo kaj brezpogojno, bi moralo nekaj nastati iz nič. Iz nič pa ne more nastati nekaj, ker je to skregano s fizikalnimi zakoni. Zato je vsak vzrok hkrati posledica in posledica je hkrati vzrok.
Imaš prav..Res je moje delovanje usmerjeno v ustvarjanje miru in sožitja…Seveda pa pod določenimi pogoji. Ne morem sprejemati, da nekdo pretepa ženo..Ne morem sprejemati, da peščica ljudi izkorišča večino….Kar pomeni, da ima moje delovanje določene pogoje.
In prav tako pod določenimi pogoji lahko živimo v miru in sožitju.
Kar pomeni, da je potrebno ustvariti določene pogoje, da bomo lahko dobili pričakovane rezultate. In eden izmed teh pogojev je, da je posameznik sposoben v sebi najti boga, ker je bog ljubezen in če boga prepoznaš v sebi, boš sposoben to tudi dajati.
Bog je tudi ljubezen..Ali ne ?
In zakaj ne želiš v meni prepoznati ljubezni in dobrote ?
Kdo ti to preprečuje ? Tvoja brezpogojna vera ?
Pišeš o brezpogojni veri…A hkrati pa trdiš, da je bog takšen in takšen…Kar pomeni, da pogojuješ boga.
In ker vsak izmed nas drugače doživlja resnico, potem tudi vsak izmed nas drugače doživlja boga..In to je treba sprejeti ter se osvoboditi tistih, ki v imenu lastnega pohlepa in želje po moči, ljudem vcepljajo le eno resnico o bogu.[/quote]
Božja ljubezen nam omogoča, da v vsakem človeku lahko prepoznamo
ljubezen.Pri nekaterih ljudeh je to zelo težko ( pri tistih, ki nas izkoriščajo, ki nas zaničujejo, ki manipulirajo z nami,..). Samo božja ljubezen nam lahko pomaga, da v še tako slabem človeku lahko vidimo nekaj dobrega. Božja milost nam pomaga, da lahko (težko) ljubimo tiste, ki nas ne ljubijo. Tisti pozna Boga, ki lahko pri njem črpa moč, da je lahko ljubezniv, srčen, do nekoga, ki mu to ne vrača.
Po človeški logiki je to neumnost. Ker ponavadi ne vidimo sprememb, da bi nekomu naše izkazovanje ljubezni pomagalo do sprememb v njegovem življenju.
Seme, ki se poseje, lahko klije dolgo časa. Lahko da bo čisto nekdo drug žel, kar smo mi posejali. pa saj to sploh ni pomembno.
Lepa beseda lepo mesto najde. Dajajte in se vam bo dalo. S kakršno mero sodite, s tako bo vam sojeno.
Kaj pa je zate božja ljubezen? Je to nekaj kar lahko razumeš, razložiš ali je to nek skupek pravil in pogojev, ki jih brezpogojno sprejemaš, brez da bi vedel(a) zakaj? Zame je “božja ljubezen” to, da razumem, kako ljudje razmišljajo, da razumem vzroke njihovih misli in dejanj. Šele takrat lahko vem in zaupam, da je v vsakem posamezniku nekaj dobrega. Razumem, da mnogim strah in nezaupanje onemogočata, da dobro tudi pokažejo. Vse to pa je posledica neprepoznavanja “božje ljubezni”.
robi, deluješ precej ozkogledo, kako da ni nobene brezpogojnosti? polno je primerov brezpogojne ljubezni, ozri se okoli, pojdi v Cerkev,ko je prazna, vsedi se v klop zazri se v Matero Božjo, ali pa v Božji grob, zapri oči in ne misli na nič, pa boš začutil brezpogojno ljubezen…seveda v tvojem fizičnem svetu ni prostora za brezpogojno ljubezen, ker si svoje čute ogradil z vzgibi ki te vodijo( ti so po tvojem pogoj za ljubezen), ampak potem se lahko vpraša če je tvoja ljubezen do žene iskrena in pristna? rečeš, všeč mi je tvoj obraz, zato te ljubim…lep obraz mine, ali bo s tem minila tudi ljubezen do tvoje žene? drži da smo mi v fizičnem svetu živi pod določenimi pogoji( voda, zrak, hrana) ampak ti dobro veš, da ne govorim o fizičnem svetu ko govorim o Bogu…praviš da je nekaj brezpogojno mora nastati iz nič, in iz česa je nastal nič? potem dopuščaš obstoj niča…in s tem brezpogojnost..
seveda v tebi zaznam dobroto in ljubezen, bi pa rad, zaznal tudi to, da postaneš odprt za Boga in njegovo vsepristonost…
X6, po tej teoriji si ti zmožen ljubiti katerkoli žensko, ne glede na njen videz, da ne govorim o značaju oziroma obnašanju?
Da postane samospoznan.
Naj bo bog ali karkoli drugega..Vse je odsev naše izkušnje. Bog je le simbol za izkušanje nečesa vsevednega in nečesa, kar nam vzbuja občutke brezpogojne ljubezni. Kot sem že napisal, je po moji teoriji to odsev izkušnje iz ranega otroštva. Ko smo še dojenčki, imamo le nekaj tistih osnovnih potreb…Potreba po hrani, zavetju, ugodju…..In sploh ni nobena težava zadovoljiti teh nekaj potreb….In v našem nezavednem delu ostane ta podoba nekoga, ki zadovoljuje vse naše potrebe in nas sprejema brezpogojno…Zato tudi pravimo, da imamo otroka radi brezpogojno….In to je ta ideal, ki simbolizira boga. Saj vidimo, da ima bog ravno vse te značilnosti, kot sem jih omenil. Značilnost brezpogojne ljubezni.
Ker kasneje več ne doživljamo teh občutkov vsemogočnosti in brezpogojne ljubezni, še vedno ostane v našem nezavednem delu ta ideal h kateremu hrepenimo. In to se kaže kot vera. Vera v nekaj neotipljivega, v neke podobe, ikone, ki simbolizirajo mater (recimo Marija z otrokom), ki jih je v cerkvah kar nekaj.
In zato ima človek v cerkvi občutek, da tam domuje brezpogojna ljubezen..A vse to je le asociacija na naš ideal, ki ga nosimo v sebi. Je le projekcija neke izkušnje.
Je odraz hrepenenja, ki se kaže kot verovanje. Kot verovanje v nekaj, česar trenutno ni v naši realnosti, a hkrati vemo, da obstaja.
Zato nima smisla nekoga prepričevati, da je njegova vera nesmiselna..Ima smisel, ker je odsev njegove izkušnje. Seveda pa nimamo vsi takšne izkušnje, zato je prav tako nesmiselno obtoževati nevernike.
In vse se vrti okrog tega, da na eni strani eni prepričujejo druge v nekaj, kar so sami izkusili, na drugi strani pa tisti, ki niso tega izkusili, prepričujejo prve, da to ne obstaja….
Jaz bi samo rad, da se to konča…..In končal se bo s tem, ko bodo ljudje v sebi ozavestili kdo so in kaj je bog.
Ta nezavedni del…ta ideal h kateremu hrepenimo in v katerega verjamemo, ima glavno vlogo pri iskanju našega življenjskega popotnika. Saj ga izbere ravno ta nezavedni del, ki povzroči ta efekt prepoznave, ki ga občutimo kot zaljubljenost. Saj v neki osebi prepoznamo ta ideal in zato od partnerja tudi pričakujemo brezpogojno ljubezen in da bo realiziral naše sanje in izpolnil hrepenenja, kar bo pomenilo realizacijo naše vere.
X6..S tem si le potrdil mojo teorijo in razlago o bogu. In sem ti hvaležen, da si mi pomagal priti do teh spoznanj.[/quote]
robi. odkril sem ti le delček tega kar te čaka ko boš prestopil prag Cerkve, sevda to velja samo v primeru če presežeš svojo lastno omejenost in teorije ki jih prelagaš v možganih…nato pa boš lahko hvaležen, pa spet ne meni, tako kot ti, niti jaz nisem Bog…hvaležn boš Njemu…
Forum je zaprt za komentiranje.