V kolikšni meri razumemo vero in njen dejanski pomen za človekov osebnostni razvoj?
Zgornjega zapisa nisem jaz napisala, da ne bi kdo zmotno pomislil, ker je lih citiran njegov odgovor na moje pisanje.
Zdej, ko smo spucali balast, lahko vseeno odgovorimo na vprašanja in debatiramo o osebni veri – ali pač? 🙂
Mislim, da marsikdo verjame v “boga” šele, ko se mu pripeti nekaj hudega. Prelomnica. Travma. Očiščenje, nekaj pač. Pod “bog” mislim nekaj več, onkraj našega razumevanja, ne kršačnskega (v tem primeru bi ga pisala z veliko začetnico). Po drugi strani pa si mislim, kako pusto in bedno življenje imajo tisti, ki mislijo, da je človeška rasa najvišja možna entiteta našega … no, Mlečne ceste 😀 In da ni nič več, na kar se lahko človek v stisku oprime.
Malček težka tema za ob 11 ponoči.
Marko, prosim, oder je tvoj.
Marko, sej te razumem, zakaj zagovarjaš tega tipa, sam namreč pri komunikaciji s forumaši uporabljaš podobno obliko vsiljivega pristopa, s to razliko, da ti forumašev ne bombardiraš s količino teksta, ampak neskončnimi vprašanji, relativizacijami, podvprašanji..Zato si občutljiv na vse, ki podvomijo o ljudeh, ki uporabljajo/te takšne pristope.
Res je. Imaš prav. Moje mnenje je, da se vsiljeno zdi samo ljudem, ki ne razumejo pristopa na pravi način, zato v tem vidijo neko nevarnost zase. Čeprav je ne znajo pojasnit. Vendar, za kakšno nevarnost neki tukaj gre, če se debatira, če se podajajo različna mnenja? Kaj se lahko zgodi nevarnega? Nihče ni v debato prisiljen, zato se lahko vedno umakne.
Res je. Imaš prav. Moje mnenje je, da se vsiljeno zdi samo ljudem, ki ne razumejo pristopa na pravi način, zato v tem vidijo neko nevarnost zase. Čeprav je ne znajo pojasnit. Vendar, za kakšno nevarnost neki tukaj gre, če se debatira, če se podajajo različna mnenja? Kaj se lahko zgodi nevarnega? Nihče ni v debato prisiljen, zato se lahko vedno umakne.[/quote]
Jah, lepo si to intepretiraš (PO SVOJE ;), da drugi vidijo “nevarnost”, čeprav ti nikomur nič nočeš, imaš vedno le najboljše namene, želiš se samo prijazno pogovarjati, si spoštljiv z dobrimi nameni. :))) Potem pa se sprašuješ, kako je mogoče, da sem toliko ljudem trn v peti, zakaj mi sporočajo te čudne očitke, če pa nikomur nočem nič žalega!? Pasivna agresija je zakamuflirana, da je tudi tisti, ki jo izvaja, ne vidi, ker mora imeti pozitivna prepričanja o sebi in verjame v svoje dobre namere, tako kot ti in še izraziteje tale TenAiBuda. Tu gre v ozadju za izrazito kontrolo in nesposobnost sprejemanja drugih/drugačnih razmišljanj. TenAiBuda “poplavlja” s teksti, ti pa z rekurzivnimi vprašanji, ki nimajo “returna”, da bi vrnili vrednost. 🙂
Matjažko, ne sprašujem se tega. Odgovor že poznam, saj sem ga tudi že napisal. Če se človek ne zaveda svoje pasivne agresije, se zelo verjetno tudi ne zaveda lastnega zaznavanja agresije, takrat ko je sploh ni. Kdo je sedaj kje?
Tako ne prideva nikamor. Jaz trdim, da nisem agresiven, da trdiš da sem. Bolje torej, da se umakneš, če se me bojiš, saj ti lahko vzamem dušo in telo. :))
Lahko pa tudi debatirava, kot da se nikomur ne more nič zgodit in mi ti poveš, kje vidiš agresijo, jaz ti pojasnim, kaj je bilo s tem mišljeno. Imaš to željo/pogum?
Ali ste vedeli, da: Nemalokrat so osebe, ki imajo primanjkljaj pri izražanju agresivnosti (to ni agresija), bile zatrte pri izražanju tega kot otrok (prenasilna vzgoja in občutljiva oseba).
Če ima človek, ki izraža svojo agresivnost opravka s takimi ljudmi (proti katerim osebno nič nimam), je logično, da jih agresivnost drugega pretirano moti in straši. To pa še ne pomeni, da ima kdorkoli od obeh neke slabe, prikrite namene. Treba se je samo pogovoriti, zato pa je potrebno včasih ti čez svojo mejo udobja in premagati strah, ki ga čutimo. To je moje mnenje.
Svoje kvazi psiholoske analize vzrokov obnasanj drugih si lahko nekam zataknes. Namesto da bi debatiral o vsebini, se nenehno zapikujes v formo. Kot bi se izpel, ampak samo vrtel v praznem teku. Oprosti, ampak si se dalec od razumevajocega odprtega sogovorca.
Nisem si mislila da bom to kdaj napisala, ampak pogresam Sadnega. Se bolj pa Spajderja. Se bolj pa Oneta 🙁
Že sam pojem “osebna vera” določa, da je to stvar osebe oziroma posameznika. Kot, če vprašam kaj je to hišni red…Je logično, da to določa neko organiziranost v samem objektu(hiši).
Tako, kot je sam namen hišnega reda to, da se v samem objektu čim bolje počutimo, tako namen osebne vere teži k temu, da se oseba čim bolje počuti s tem, česar se zaveda in doživlja.
Ego ali jaz, je le tisti, ki se naenkrat znajde v tem objektu (hiši ali telesu), v katerem je polno raznih predmetov, ki jih je nametal nekdo drugi…Nekateri so imeli srečo in so predmeti postavljeni tako, da se ego dobro počuti, ostali, ki pa niso imeli te sreče, pa se zaradi čudne razvrstitve nenehno ob njih spotikajo ter čutijo potrebo po spreminjanju, kar se kaže kot potreba po veri.
Pri veri v boga ali v karkoli že, se zato gre le za ukvarjanje s samim sabo. Vera v boga zato človeka ne naredi nič bolj plemenitega, ampak sebičnega, saj se zaradi potrebe po pre-organiziranju svojih vzorcev le krepi ego, ki temelji na veri oziroma na nekih neotipljivih idejah, ki gradijo iluzoren notranji svet.
Zaradi nenehnega strahu pred sesutjem njegovega krhkega sveta, žgoči verniki živijo v strahu in se s kopičenjem dodatnega znanja, borijo proti občutkom ogroženosti.
To pisanje dejansko odraža to kar omenjam, da se na manipulativen način s poskusi vplivanja in manipuliranja s človekovo vestjo, prikriva lasten strah in občutke ogroženosti.
Ne pravimo zastonj, da je v znanju moč..A od kod potreba po moči in nadzoru ?
Človek zaradi vsega nakopičenega znanja dejansko ni nič srečnejši, kot pred desetletji. Kar pomeni, da je kopičenje znanja en pojem, notranje bogastvo, ki osebo oplemenitijo in naredijo modrejšo, pa nekaj drugega.
Spet neko prikrito prepričevanje o obstoju nečesa višjega in nedoumljivega, ki nam bo ponudilo odgovore na nerazumevanje nas samih in s tem svoje potrebe po veri.
Kot sem že omenil v svojih dosedanjih komentarjih, vera v boga izhaja iz naše nezavedne predstave, ki smo jo dobili od naših staršev ali bližnjih, ki so za nas kot otroke, ki smo se šele spoznavali s svojim telesom, predstavljali vsemogočne in vseznalce od katerih smo dobili vse odgovore na naša zelo pomembna vprašanja.
Kar pomeni, da vera temelji na iluziji in s tem gradi naš krhki ego, ki je zaradi svoje lastne podredljivosti vedno v strahu pred ostalim ogromnim svetom. Zato tako rad poudarja ponižnost, saj sebe še vedno doživlja kot majhnega, ki se mora podrediti, da bo dobil odgovore na svoja vprašanja.
Seveda pa odgovorov ne bo, dokler se človek ne dvigne iznad svojih iluzij in same vere.
Spet neko prikrito prepričevanje o obstoju nečesa višjega in nedoumljivega, ki nam bo ponudilo odgovore na nerazumevanje nas samih in s tem svoje potrebe po veri.
Kot sem že omenil v svojih dosedanjih komentarjih, vera v boga izhaja iz naše nezavedne predstave, ki smo jo dobili od naših staršev ali bližnjih, ki so za nas kot otroke, ki smo se šele spoznavali s svojim telesom, predstavljali vsemogočne in vseznalce od katerih smo dobili vse odgovore na naša zelo pomembna vprašanja.
Kar pomeni, da vera temelji na iluziji in s tem gradi naš krhki ego, ki je zaradi svoje lastne podredljivosti vedno v strahu pred ostalim ogromnim svetom. Zato tako rad poudarja ponižnost, saj sebe še vedno doživlja kot majhnega, ki se mora podrediti, da bo dobil odgovore na svoja vprašanja.
Seveda pa odgovorov ne bo, dokler se človek ne dvigne iznad svojih iluzij in same vere.[/quote]
Robi, verjameš v Boga?
Vsebina me ni pritegnila tako zelo, kot nekateri “agresivni” odzivi pišočih. Analize dela Matjažko, jaz mu samo predstavim zrcalno. :))
Robi, jaz mislim, da ne gre za nič prikritega, ampak je vse lepo odkrito. 🙂
Vsebina me ni pritegnila tako zelo, kot nekateri “agresivni” odzivi pišočih. Analize dela Matjažko, jaz mu samo predstavim zrcalno. :))
[/quote]
Haha… :)))
Marko, kakšna je podobnost med tabo in NM-3w ? Bi rekel, da nikakršna, pa je, noben se rad z vama ne spušča v dialoge, ker ima vsak tehten razlog zakaj tega ne počne – ker nima smisla. 😀
Ne verjamem v boga kot neko ločeno entiteto, ki je tam nekje in nadzoruje vesoljno dogajanje ter po potrebi poseže v sam sistem.
Vesolje je samodelujoč sistem, ki ne potrebuje nadzornika in ki deluje po zakonitostih in določenih konstantah, ki jih ni možno spreminjati.
Vprašanje, če verjamem v boga je zame isto, kot če me vprašaš, če verjamem v vesolje.
Ja, ampak vseeno povedano po ovinkih z uporabo filozofskih terminov, ki človeka zmedejo in poskušajo vzbuditi občutke ponižnosti in podrejanja.
Sam pa bi na tem mestu dodal, da samozadosten človek ne čuti nobene potrebe po dokazovanju.
Spoštovani TenAiBudo
Tvoj idealističen pristop kaže na velik prepad med dejanskim razumevanjem lastnega sebstva in med ostalim nakopičenim znanjem, ki dejansko služi samo-dokazovanju in s kompenzaciji občutku čustvene praznine, ki se kaže kot “jezusov” kompleks.
Samozadostnost v tem vesolju ne obstaja. Vse je soodvisno…Odvisni smo od zraka, hrane, čustvenih potrditev……Že samo izražanje in komunikacije je izraz naše ne-samozadostnosti…..A ni to bistvo..Bistvo je v zavedanju naše soodvisnosti in s tem soočanju z našo resnico, namesto vztrajnega pritrjevanja, da smo popolni in da lahko vera v nekaj višjega preseže naše omejitve.
Vsebina me ni pritegnila tako zelo, kot nekateri “agresivni” odzivi pišočih. Analize dela Matjažko, jaz mu samo predstavim zrcalno. :))
[/quote]
Haha… :)))
Marko, kakšna je podobnost med tabo in NM-3w ? Bi rekel, da nikakršna, pa je, noben se rad z vama ne spušča v dialoge, ker ima vsak tehten razlog zakaj tega ne počne – ker nima smisla. :D[/quote]
Ampak ti se vseeno spuščaš. Vidiš, da ima nek smisel. :)) V vsaki stvari se da poiskat smisel in v vsaki stvari se najde kdo, ki ga ne vidi.
V resnici pa sploh ne opažam tega kar pišeš. To si mi ti hotel nekaj na prikrit način podtaknit. :))
Ne verjamem v boga kot neko ločeno entiteto, ki je tam nekje in nadzoruje vesoljno dogajanje ter po potrebi poseže v sam sistem.
Vesolje je samodelujoč sistem, ki ne potrebuje nadzornika in ki deluje po zakonitostih in določenih konstantah, ki jih ni možno spreminjati.
Vprašanje, če verjamem v boga je zame isto, kot če me vprašaš, če verjamem v vesolje.[/quote]
Robi, kaj če je “bog” sam SISTEM? Si pomislil na to?
Ja, ampak vseeno povedano po ovinkih z uporabo filozofskih terminov, ki človeka zmedejo in poskušajo vzbuditi občutke ponižnosti in podrejanja.[/quote]
Meni se ni zdelo filozofsko, temveč natančno predstavljeno, zato, da je lažje razumljivo, iskreno in odprto do sogovornika. Tako ga doživljam.
Kdor vidi prikrito manipulacijo, morda sklepa po sebi. Morda se je vsak le zagledal v svojem ogledalu.
Tudi Kristusa so križali, ki je podobno govoril, pa nikomur ni želel nič slabega, temveč ravno obratno. To me malo skrbi.
Haha… :)))
Marko, kakšna je podobnost med tabo in NM-3w ? Bi rekel, da nikakršna, pa je, noben se rad z vama ne spušča v dialoge, ker ima vsak tehten razlog zakaj tega ne počne – ker nima smisla. :D[/quote]
Ampak ti se vseeno spuščaš. Vidiš, da ima nek smisel. :)) V vsaki stvari se da poiskat smisel in v vsaki stvari se najde kdo, ki ga ne vidi.
V resnici pa sploh ne opažam tega kar pišeš. To si mi ti hotel nekaj na prikrit način podtaknit. :))[/quote]
Aja, ne opažaš tega? Kako, da ne, saj si že z večimi pisci prišel v navzkriž in so ti odnehali replicirati? Potem moramo razmisliti, kaj sami delamo narobe. Sicer pa obrambni mehanizmi včasih delujejo v tej smeri ,da vidimo to, kar si želimo videti oz. kar zmoremo videti, kar prenesemo, ker vse drugo je že ogrožujoče za nas, če želimo vzdrževati določeno podobo o sebi. Jaz tu poznam eno osebo, ki jo je že več ljudi pošiljaj “nekam daleč”, pa si je mislila, da je to normalen način komunikacije “med starimi priajtelji” ali celo izkazovanja simpatije. :)))
A zdaj bi še pa ti rad na ta seznam? :)) Se pa strinjam s tistim o obrambnih mehanizmih. Se ti svoji zavedaš, jih opaziš? Verjetno jih imamo vsi na neki točki. To pa še ne pomeni, da ne moremo komunicirat med sabo. Logično je, da prideš slej kot prej z večino v nek konflikt, če večini repliciraš in jim kažeš na napake, ki jih sami prezirajo pri drugih.
Glej, tukaj na forumu se praktično nihče ne bo spreminjal za ljudi, ki jih ne pozna in jih nikoli ne bo. Tega ne pričakujem. Sam zase menim, da nisem žaljiv (kljub temu, da me določeni doživljajo drugače/nasprotno), sem kdaj norčav ali pa komu nastavim ogledalo, kar najpogosteje povzroči konflikt. Ljudje pa se odzivajo zelo različno, prav tako so njihovi obrambni mehanizmi postavljeni na zelo različnih stopnjah. Če bi isti pogovor potekal v živo, bi tudi odzivi bili drugačni. Foruma oziroma ljudi na njem se je treba kar malo navadit in včasih je res umetnost prebrati to, kar je nekdo želel v resnici povedat. Ker se malokdo tako poglablja v odnose, hitro pride do konfliktov.
A ni bilo to razvidno iz moje razlage kako si razlagam lastno vero v boga ?
Bog je zame ves obstoj. Tako mi, kot planeti, kot zvezde in s tem vse fizikalne zakonitosti…..Sam princip verovanja v neko vsemogočno entiteto, pa nastane kot produkt odnosa med nami in starši. Je neposredno povezan in odvisen od tega kako smo sebe doživljali v odnosu z okoljem.
Zato je stvar osebne izkušnje in zato je vera tako specifična za posameznika.
Besede so le sredstvo za dosego določenega cilja.
In mene vedno zanima kaj je namen samega pisanja, ne pa, kaj je napisano.
A zdaj bi še pa ti rad na ta seznam? :)) Se pa strinjam s tistim o obrambnih mehanizmih. Se ti svoji zavedaš, jih opaziš? Verjetno jih imamo vsi na neki točki. To pa še ne pomeni, da ne moremo komunicirat med sabo. Logično je, da prideš slej kot prej z večino v nek konflikt, če večini repliciraš in jim kažeš na napake, ki jih sami prezirajo pri drugih.
Glej, tukaj na forumu se praktično nihče ne bo spreminjal za ljudi, ki jih ne pozna in jih nikoli ne bo. Tega ne pričakujem. Sam zase menim, da nisem žaljiv (kljub temu, da me določeni doživljajo drugače/nasprotno), sem kdaj norčav ali pa komu nastavim ogledalo, kar najpogosteje povzroči konflikt. Ljudje pa se odzivajo zelo različno, prav tako so njihovi obrambni mehanizmi postavljeni na zelo različnih stopnjah. Če bi isti pogovor potekal v živo, bi tudi odzivi bili drugačni. Foruma oziroma ljudi na njem se je treba kar malo navadit in včasih je res umetnost prebrati to, kar je nekdo želel v resnici povedat. Ker se malokdo tako poglablja v odnose, hitro pride do konfliktov.[/quote]
No, to je sedaj ena izmed neštetih tvojih replik, zelo dosti teksta in 3/4 vprašanj z relativizacijo vsega, izprašujoč druge, na katera vprašanja bi moral sam najti odgovore, razen če se ne poteguješ oz. tekmuješ v številčnosti replik kot eden izmed piscev na MON-u z največ posti? 😉
Paradoksalno pri tebi je, da poznaš na vse odgovore, hkrati pa so vse tvoje replike vprašanja drugim, s “patent štancanjem”, ki bi ga bilo pogtrebno krepko prevetriti, začiniti, narediti malce privlačno, bolj zanimivo, ne da je slog pisanja: vprašanje na vprašanje, racionaliziranje in intelktualizacija, lasten dvom na dvom, s katerim bi se naj drugi ukvarjali. V takšnem pisanju ni strasti, ni EROSa, zaleta, zagona, živosti. : 😉
Forum je zaprt za komentiranje.