Tipičen kreten ???
Matkic
tebi so super seksi dvajsetletnice življenski ideal, zato se v širokem krogu izogni vseh ostalih žensk, ti bodo zelko hvaležne.
Hočeš uživat, čim manj delat, se zabavat – tvoj stil, ki ni logičen za vsakogar, ni smiselen za vsakega. Nekomu je večji smisel in užitek, da v dnevu nekaj kreativno dela in ob tem tudi uživa. Me sploh ne čudi, da nočeš odrast, ker to zate pomeni konec smeha, zabave, dobre volje-takšne odraslosti noče noben. Vsak odrasli hoče to vključit v svoje odraslo življenje; dobra volja (p)oživlja življenje.
Seveda čutimo. Če ne bi čutili, ne bi trpeli zaradi razočaranj.
Le zaradi slabih izkušenj in strahu pred ponovnim razočaranjem, raje več ne tvegamo. Potreba pa še vedno ostaja v nas.[/quote]
Želimo si ljubezni, čeprav vemo, da nam je v pogubo? Kdo bi nas razumel…..Če nas kakšno nezemeljsko bitje opazuje od strani, ima kaj videti…ampak prav gotovo misli, da se samo hecamo. Mi pa se ne.
Razum je čudovita stvar, a včasih bi raje živela po instinktu. Je manj naporno.
Preberi si še enkrat svoj stavek…. Včasih, ko so bile ženske bolj odvisne od moških…. Hah, škoda, da nisi bil ženska takrat. Pa se samo vprašaj, če so takrat res kaj boljše furali skozi. Pa koliko je bilo govora o družinski sreči. Isto sranje, drugo pakovanje.
Najbolj me dvignejo pa kvazi silaki. Izobražen, lušten, preskrbljen, priden, ravni zobje, čist, itd., v nedogled štima, ko pa ga odpreš na eno čustveno piko, pa je konec. Ni sposoben čutiti drugega, kot hudo stisko, če zmanjka pira pr fuzbalu. Invalidi. Zato je tako kretensko vse to, ker se veliko govori, pa malo občuti. Ker se potlači vse ‘mehkuževsko’, ker je zaradi slabih preteklih izkušenj s kako bejbo, ki te je zasrala, lažje porivat vse kar toplo miga. Pa se delati, da ne čutiš več. Pa se delati, da je to vse, kar rabiš. Če bi si taki fejkiči priznali, kako jim je bedno, ker nobena ne ostane, kako so klinčevo sami, četudi so moda konstantno prazna….
Res?
No saj morda imaš prav (odebeljeno) samo nastane en MAJHEN problem… redkokdaj jaz naletim na tako srečne, dobrovoljne in zabavne ljudi ki so stari 40, 50 ali 60 let…. zelo velikokrat ali kar večinoma pa naletim na ljudi stare 20 ki so taki kot jih opisujem…
torej se nekaj vendarle spremeni… če ne skoraj vse
A to kar pišeš v prvem delu da bi blo logično? Niti ne, logično je da hočeš uživat, čim manj delat, se zabavat, nasmejat, bit dobre volje, te zadeve so logične ker so po naravi logične, to da pa se ”zresniš” pa je neki moderni način kjer govorimo da je zresnenje nekaj ko se NEHAŠ obnašat logično ampak nelogično…[/quote]
In pri tem ne moreš bit zraven še resen? :)) Saj biti resen ne pomeni, da se ne znaš zabavat ali bit dobre volje. Ti malo narobe razumeš ta izraz.
Morda si ostal na stopnji dvajsetletnikov ali pa hočeš tam ostat kot večno mlad. Morda te je tako zelo strah, da bi prevzel odgovornost za 2 vogala pri hiši in raje ne tvegaš, da ne bi kaj zafural. Malo kalkuliraš, da bi bil iz toplega gnezda na večnem begu proti 20-letnicam. Ja, brihten si. Ne pa toliko, da te ne bi vrstnice razpakirale in odkrile namene.
A to kar pišeš v prvem delu da bi blo logično? Niti ne, logično je da hočeš uživat, čim manj delat, se zabavat, nasmejat, bit dobre volje, te zadeve so logične ker so po naravi logične, to da pa se ”zresniš” pa je neki moderni način kjer govorimo da je zresnenje nekaj ko se NEHAŠ obnašat logično ampak nelogično…[/quote]
In pri tem ne moreš bit zraven še resen? :)) Saj biti resen ne pomeni, da se ne znaš zabavat ali bit dobre volje. Ti malo narobe razumeš ta izraz.[/quote]
A res? Kaj pa je drugega ko ti napišeš da ona hoče zanesljivega resnega moškega, če ne to da je tam ko ga ONA rabi, in ne zamudi čeprav ga je kolega ki sta se srečala povabo na 2 rundi v tistem trenutku ko je on na poti k njej.
Jaz sem v življenju ”resen” samo toliko koliko moj dobrih 10 let starejši šef in lastnik želi in pričakuje da sem korektno resen do strank ki pridejo v podjetje…
RESEN je moj foter ki ga mati nahruli če pride sredi tedna malo vsekan domov ker je pač s prijatli šo spit 4 runde, in je to nehal počet ker se mu neda prenašat matere….
jaz pa to gledam pa si mislim kaj mi bi blo tega treba…
Redkokdaj vidim resne ljudi ki se znajo zabavat tako kot 2x letniki, resnično redko, pa tukaj sploh ne mislim drog ali česarkoli ker to mi je totalno mimo, ampak mislim brezskrbnost…
Poznam par 3x letnikov ki so samski, zabavljači enako brezskrbni kot nekoč pred dobrimi 10 leti, potem pa par njihovih vrstnikov ki so prav brezvezni in se nekaj trudijo pa si še ŽELIJO bit brezskrbni pa negre ker po 1-2 urcah zazvni telefon in potem ”ja grada bom naredo, pridem, čez par minutk”
A si že vido da so vtrgali odrasli resni moški z familjami piknik 24 urni spontano? Jaz še tega nisem doživel, mi smo jih meli enih 20 v zadnjih par letih….
v Soboto ob 11tih klic ” čuj majster si za akcijo danes pri meni? piknik pa 3 kište piva in čevapi? spimo v spalkah in šotorih pobira se 16€ po osebi”
Jaz prevzemam vso odgovornost dokler je pač službeni čas, ko pa enkrat končam z mojim 8 urnim delovnikom in pridem domov pa postanem to kar mi daje največ užitka, ne pa to kar okolica pričakuje od mene ker se mi to zdi butasto…
Mogoče imaš prav, ampak zanimivo da v meni tudi vrstnice in še kakšna starejša vidijo NEVERJETEN potencial (kot zgleda) in sem kot zgleda vseeno VREDEN ubadanja da me kera tudi po par mesecev ”prosi” da bi se ”spremenil” oz. da bi postal to kar ženske hočejo … copata, ups resen in zanesljiv….
Ampak smešno mi je da vem in čutim da tisti dan ko bom to naredo, to več nebo oseba katera je bla ta ženski všeč…
One me majo rade ravno zaradi tega kar sem v trenutku ko me spoznajo, ne pa zaradi tega kar bi lahko bil…
@Matkic: a lahko v 7 +/-2 besedah komentiraš … za branje tvojih objav se porabi preveč časa
Hvala
Seveda čutimo. Če ne bi čutili, ne bi trpeli zaradi razočaranj.
Le zaradi slabih izkušenj in strahu pred ponovnim razočaranjem, raje več ne tvegamo. Potreba pa še vedno ostaja v nas.[/quote]
Želimo si ljubezni, čeprav vemo, da nam je v pogubo? Kdo bi nas razumel…..Če nas kakšno nezemeljsko bitje opazuje od strani, ima kaj videti…ampak prav gotovo misli, da se samo hecamo. Mi pa se ne.
Razum je čudovita stvar, a včasih bi raje živela po instinktu. Je manj naporno.[/quote]
Saj je popolnoma logično. Želja po ljubezni nam je že vgrajena v gene. Je del življenja, oziroma temelj na katerem se ustvarja življenje.
Slabe izkušnje pa le povzročijo, da smo bolj previdni pri prepuščanju in zaupanju. Ne glede na to, če nas večina drugih ogroža, smo še vedno odvisni od ljubezni.
Podobno kot, če se počutimo slabo, ko kaj pojemo…Še to ne pomeni, da lahko živimo brez hrane in več ne čutimo lakote. Le bolj previdni smo pri tem, kaj damo v usta. 🙂
Problem je seveda v naših prepričanjih, ko želimo občutiti ljubezen preko načinov, ki posledično ne zadostijo našim potrebam. Oziroma povzročijo vse kaj drugega, kot lepe občutke. Ljubezen je naša duhovna hrana…Pomeni biti v harmoniji z okoljem..Da občutimo, da smo sprejeti in pripadamo okolju v katerem živimo…Da so za nas primerni pogoji, da se lahko življenje razvija in raste……Če pa je v nas veliko občutkov zavračanja, nesprejemanja in sebičnosti, potem težko ustvarimo nek harmoničen odnos in zadovoljimo potrebo po ljubezni, h kateri teži vsako živo bitje.
Vsi si želimo biti ljubljeni in sprejeti ne glede na to, kakšni smo. To pa ni možno.
Ona ga nujno rabi samo, če rojeva in jo treba peljat v porodnišnico, to pa ni prav pogosto. :))
Tvoja mama se upravičeno jezi na fotra, saj dobro ve, kakšen slab zgled ti daje, poleg vsega ostalega. Slabi odnosi med staršema so vedno vzrok, da se otrok ne znajde v partnerstvu in išče rešitve, kako bi stvari speljal drugače. Ti si izbral pot neresnosti, kot da ni možno združiti resnosti (odgovornosti) in zajebancije s kolegi skupaj.
Če je nekdo od kolegov na zabavi in ga pokliče draga, še to ne pomeni, da gre domov samo zato, ker bodo drugače “težave”, tako kot to opažaš pri tvojih dveh, ampak je odvisno predvsem od tega, kak odnos ima nek par.
Razlika je, če gre človek domov z veseljem ali pa samo zato, da bo mir v hiši.
Če me doma čaka nekdo, ki me ima rad, me spoštuje, to ni noben problem, ampak nagrada in kolegi nikoli niso prostor za pribežalilišče od doma oziroma od partnerke. Za to je pa potrebno tudi nekaj naredit, ne pride kar samo od sebe.
Glej, če si dogovorjen s svojo, da gresta recimo k nekomu na obisk, kjer sta se najavila, ti bo tista pijača s kolegom bolj pomembna samo v primeru, če si se z njo dogovoril za obisk zato, da bo mir v hiši in ne zato, ker bi si res želel it. Če si pa res želel it na obisk, se boš pa s kolegom zmenil za drugič. To je povsem preprosto. Če pa nisi imel namena it na tisti obisk, potem pa se ne dogovarjaj zanj, pa boš prost. 😉
haha, moškemu pri 25 letih ni potrebno dajati zgleda, jaz bom itak naredo po svoje neglede na to kaj moji starši delajo…
Kakšno pot neresnosti… jaz sem v službi popolnoma resen, sploh ko so pri meni stranke, sem korekten in zanesljiv…
Jaz sem samo v mojem PROSTEM času takšen kot mi prinaša NAJVEČJE zadovoljstvo in dobro voljo… in zanimivo ko sem najboljše volje opažam da so ženske najraje v moji družbi in najraje pokličejo mene in najraje gredo z mano, zato ker jih znam nasmejat, spravit v dobro voljo, ob meni pozabijo na ”resnost” v lajfu in 100.000 nepotrebnih del ki si jih naložijo ljudje…
Problem je potem ker ne razumejo da tako lahko človek živi ČE ŽELI in da to ni nobena neresnost ampak samo neka hlapčevska logika da ker je on srečen mi pa mu zavidamo ga spravimo v kalup mizerije in resnosti…
TOČNO TO pravim, torej ti vedno postavljaš nekaj drugega na prvo mesto, se pravi si v nizkem štartu da odjebeš kolege ko si z njimi samo zato ker ti je tisto nagrada, pa se včasih vprašaš kako poniževalno je tole samo zaradi svoje drage do tvojega dobrega prijatelja?
Veš kolko ljudi smo odjebali ker smo za njih bli dobri samo dokler ni poklicala ženska? Zdaj pa so se razšli ampak prijatlov pa nebodo dobli nazaj in so le še bleda senca svoje nekdanje dobre volje…
Kdaj pa si moški želi in komaj čaka da obišče njene starše namesto spije nekaj s prijatlom ob dobrem fuzbalu(ali čemerkoli kaj maš rad)… če se prepričuješ da si ti to bolj želiš potem lažeš sam sebi ali si totalno opran v glavi
Jah seveda, pol pa sem neresen ane (odebeljeno) zato ker hočem uživat moj prosti čas ne pa ga tratit za brezvezne resne pogovore ki so neproduktivni, tisti s prijatli so vsaj smešni, zanimivi če so že neproduktivni…
Marko ti si kontradiktoren skoz… po eni strani praviš da se moreš prilagajat (kar itak po defoltu pomeni da nekaj ne želiš …) po drugi strani pa praviš če nisi želel it na obisk pa se ne zmeni za obisk z svojo drago …
ampak to dvoje ne gre skup ….
Ne govorim o službi in ostalih stvareh. Govorim o partnerstvu, ki se ga tako zelo izogibaš zaradi teh prepričanj, kot je recimo ta, da boš izgubil kolege. Jebeš take kolege, ki so ti fauš partnerke. To niso kolegi, to so le eni ljudje, ki te izrabljajo, zato da se lahko zabavajo, dokler se tudi ti zabavaš z njimi, v resnici pa ti ne privoščijo kaj več od tega. 😉
Ženske te seveda pokličejo, vendar samo takšne, ki ne prepoznajo v tem nekoga, ki jim ne bo stal ob strani, takšne ki še niso toliko izkušene, da bi to predvidele. Tako ti le pomagajo ohranjati to fazo v kateri si. Pa dobro, dokler uživaš v tem, je logično, da ne boš menjal. :))
Matkič, vedno moraš nekoga postavit v ospredje. A ni res? Ni pa prav, da so to ali vedno kolegi ali pa da je to vedno partner. Lahko tudi menjuješ ali ne? Enkrat posvetiš čas kolegom, drugič partnerki. Zakaj greš v ektrem? Partnerka, ki te razume in spoštuje, bo to z lahkoto sprejela. Ne moreš pa pričakovati, da bo ona ves čas ob tebi in tebi na voljo, če bo vedno na drugem mestu. To je naivno!
Verjamem pa, da je veliko ljudi, ki svoje prijatelje popolnoma zanemarijo zaradi partnerja. Zato pa pravim, da očitno že niste bili neki strašni kolegi. Ne misli si, da ste sedaj. :)) To šele čas pokazal.
Hej Matkič. Saj sem ti rekel, da se ne dogovarjaj za obisk pri njenih starših, če ti v resnici ni do tega. S tem si samo nakoplješ težave. :)) Lahko bi ti zdaj rekel, da se TI prepričuješ, da si bolj želiš pijače s kolegi, kot obisk pri njenih starših, če se spustim na tvoj nivo debate. Lažeš sam sebi ali pa si totalno opran v glavi. Kolegi so ti sprali glavo. In kaj boš zdaj? 😉
Jaz sploh ne zagovarjam nikakršnega prilagajanja v zvezi. Ampak, da vsak počne to, kar želi. Večji problem je najti nekoga, ki bo počel takšne stvari, ki bodo všeč hkrati meni in njej.
Zame ni prilagajanje to, da narediš nekaj, kar ti ni po volji. To prinaša v odnos le nezadovoljstvo. “Prilgajanje” je zame to, da človek spremeni določena prepričanja za voljo boljšega odnosa, še vedno pa stvari delaš iz veselja in tako sploh nimaš občutka, da si se prilagodil le partnerju, temveč si s tem naredil tudi nekaj lepega, dobrega zase, ker ti partnerjevo počutje veliko pomeni. Zato pa pravim, da moraš imeti nekoga rad, sicer imaš ves čas občutek, da se le SAM prilagajaš za drugega.
Če se ona prilagodi tvojim zahtevam ne dobi NIČ! Je na izgubi, se “proda” za drobiž…še tega je bolj malo. Res ji ni vredno. 😉
Moškega osreči marsikaj, žensko samo ljubezen…. te ji pa ti s svojimi kalkulacijami ne daješ, torej nobena ne ostane dolgo. Ene samo rabijo malo več časa, da skužijo, da jim ne nudiš dovolj 😉
To je pa tako posploševanje, da glava boli. Če bi bilo to res, bi si vsaka ženska že v rosnih letih dobila enega, ki bi ji nudil vso ljubezen in ostala z njim do smrti.[/quote]Hej tale pregovor govori o (pravih) ženskah, ne o današnjih razvajenih punčarah……. 😉
To je pa tako posploševanje, da glava boli. Če bi bilo to res, bi si vsaka ženska že v rosnih letih dobila enega, ki bi ji nudil vso ljubezen in ostala z njim do smrti.[/quote]
Do tega ne pride, ker v rosnih letih takih moških preprosti ni ali pa jih je zelo malo. Ne zamenjuj zaljubljenosti z ljubeznijo.
Forum je zaprt za komentiranje.