Sprašujrm se, če sem k…..?
Ne. Spet bedastoča. Tu in tam zamere sicer nastanejo iz nevroze oz lastne psihologije, ko pač res ne razumemo. Večinoma pa pride do njih, ker nam nekdo napravi krivico. Nekatere stvari so vendar absolutno krivične in jih je škodljivo ovijati v meglo navideznega odpuščanja. Ali nastavljati drugo lice.
Recimo v psihologiji je empirično dokazano, da je napačno otroka prehitro navajati na nek socialistični altruizem, da mora vse z vsemi deliti, ker se obrne ravno kontra, v zakrnjenega egoista, ker ima občutek, da sicer ne bo nikoli ničesar imel.
Če se slepimo, da vse razumemo, da nas torej nihče ne more prizadeti, da moramo odpustiti vsakomur vse in celo ljubiti svojega sovražnika, nikoli ne bomo znali nekoga iskreno ljubiti, do vsega in vsakogar bomo pristopali z distanco, drugi okrog nas nam bodo zamenljiv in pogrešljiv potrošni material.
Dekadenca–
In ko si na življenje ah to življenje vprašal, če komu škodiš s svojim pisanjem… ja, če ne zna z distanco jemati tvojih zblojenih pisarij, mu škodiš.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Forum je zaprt za komentiranje.