Moški se bojijo močnih žensk!
Zanimivo je, da te je Matjažko zadnjič za isto stvar prav j*bal v glavo in ti je On_ stopil v bran, si mu rekla naj ne skače zaradi takih malenkosti po forumu na glavo. Danes si ob “preprostem” vprašanju reagirala povsem drugače. Ne obsojam, samo opominjam.[/quote]
Saj zato – ker je vedel, pa je napisal, da sem ga “odstranila”….a tebi se taka pripomba ne zdi…malo
nizka? Aja, tebi se zdi “preprosto vprašanje”…tudi v redu.[/quote]
Nisem vedel, da je vedel. Jaz recimo tega nisem vedel. Sem domneval, zdaj pa vem. Ampak saj je pojasnil, v kakem kontekstu je mislil, da bi ga lahko odstranila. Sicer bi bilo nesramno, ja.
Kako na primer?[/quote]Tako da si se v kritičnih situacijah izgovorila nanj in je ostal v zavedanju otrok kot neka avtoriteta, kot nekdo vreden spoštovanja, upoštevanja….. ne pa da si ga zatajila.
ps.
bom raje končal, da spet ne zabredem na tanek led….[/quote]
Prepozno, si že padel skozi.
Pa kaj za vraga in hudiča kosmatega pisariš tukaj?
A to po tvoje sem mulcem, če so nagajali rekla “le počaki, bom atiju povedala” al kaj? Pa a si čist
zblojen?
Kr lepo sama sem bila….in TO je točno tisto, kar ti ne gre v račun.
Da lahko nizje razvito bitje (ženska) spravi otroke gor…al kaj? In to sama? Nemogoče.
Ziher so zafurani, zadrogirani kriminalci…
Tole res ni več debata….
Zanimivo je, da te je Matjažko zadnjič za isto stvar prav j*bal v glavo in ti je On_ stopil v bran, si mu rekla naj ne skače zaradi takih malenkosti po forumu na glavo. Danes si ob “preprostem” vprašanju reagirala povsem drugače. Ne obsojam, samo opominjam.[/quote]
Saj zato – ker je vedel, pa je napisal, da sem ga “odstranila”….a tebi se taka pripomba ne zdi…malo
nizka? Aja, tebi se zdi “preprosto vprašanje”…tudi v redu.[/quote]
Glej napisala si da si ti “bog i batina” torej…. tudi, ko je še bil ga potemtakem nisi rabila, ker po tvoje vzgoja ne pomeni “naredi tako, ker sem jaz tako rekel”….to je komandiranje in nima z vzgojo NIČ skupnega.
Ampak to je moški princip vzgoje!
Ženski je bolj “softi”….z mamo se lahko pregovarjaš v nedogled, ker ona je čustvena, ona je mama, njej se otroci smilijo zato jim hoče ustreč, tudi ko za to ni razloga (Predvsem zaradi njenega čustvenega ugodja, ne zato ker bi bilo to bolje za otroka!(pa se niti ne zavedajo tega))
Pri Očetu to ni možno; naredi to in to, brez nepotrebne debate in čustvenega izsiljevanja.
Skela vsekakor kapo dol vsem mamam, ki se same z otroki prebijajo skozi življenje in jim uspe iz otrok narediti normalne ljudi. Ni jim lahko.
Taki, kot je On_, so sveto prepričani, da vsi, ki jih gor spravijo samske matere/vdove, postanejo lajbeki, zabluženci, kriminalci, drogeraši. Če kakšen slučajno ne, je to njemu že specifika. na ta način moški s takim načinom razmišljanja pač branijo svojo pozicijo nekakšnega nujnega pater familiasa. Takšen moedern malo mehkužen pater familias živi v večnem strahu, da s ebo njegova ženska nekega dne zbudila v zavedanju, da ga ne ljubi več in ga ob sebi ne potrebuje. od tod ta potreba po vsiljevanju krivde ločenkam, samskim ženskam. Od tod prepričevanje samskih žensk, da nujno rabijo dedca.
Saj zato – ker je vedel, pa je napisal, da sem ga “odstranila”….a tebi se taka pripomba ne zdi…malo
nizka? Aja, tebi se zdi “preprosto vprašanje”…tudi v redu.[/quote]
Glej napisala si da si ti “bog i batina” torej…. tudi, ko je še bil ga potemtakem nisi rabila, ker po tvoje vzgoja ne pomeni “naredi tako, ker sem jaz tako rekel”….to je komandiranje in nima z vzgojo NIČ skupnega.
Ampak to je moški princip vzgoje!
Ženski je bolj “softi”….z mamo se lahko pregovarjaš v nedogled, ker ona je čustvena, ona je mama, njej se otroci smilijo zato jim hoče ustreč, tudi ko za to ni razloga (Predvsem zaradi njenega čustvenega ugodja, ne zato ker bi bilo to bolje za otroka!(pa se niti ne zavedajo tega))
Pri Očetu to ni možno; naredi to in to, brez nepotrebne debate in čustvenega izsiljevanja.
Skela vsekakor kapo dol vsem mamam, ki se same z otroki prebijajo skozi življenje in jim uspe iz otrok narediti normalne ljudi. Ni jim lahko.[/quote]
To, kaj je “moški princip” in kaj je “ženski princip” vzgoje si kar lepo spesnil sam….to že doooolgo ne
velja več in najboljše knjige o vzgoji (po mojem mnenju) so večinoma napisali moški in eni najboljših
vzgojnih strokovnjakov (s katerimi se jaz popolnoma strinjam in sem delala po njihovo) so MOŠKI.
Ti navajaš kot model mame čustveno nezrelo žensko in jih posplošuješ na vse ženske….kar čisto
enostavno ni res.
Jaz poznam kup mam, ki čisto mirno in razumsko znajo postaviti meje otrokom in zelo dobro ločijo
med tem, kar otrok hoče in tem, kar zares potrebuje. In seveda kup očetov, ki znajo problem v vzgoji
čisto lepo razčleniti in pravilno ukrepati in se ne vdajo udobju ukazovanja brez razlage.
Hvala za tvojo razlago mojih družinskih razmer in mojega osebnega razmišljanja, ampak to je odmik od zastavljene debate.
A bi rad spet zdraho naredil ali želiš sodelovati pri debati?
Ti manjka pozornosti in bi si jo na ta način rad pridobil?
Ni važno, če boš imel na koncu krvav nos samo, da se nekaj okoli TEBE dogaja…. :/
Glej napisala si da si ti “bog i batina” torej…. tudi, ko je še bil ga potemtakem nisi rabila, ker po tvoje vzgoja ne pomeni “naredi tako, ker sem jaz tako rekel”….to je komandiranje in nima z vzgojo NIČ skupnega.
Ampak to je moški princip vzgoje!
Ženski je bolj “softi”….z mamo se lahko pregovarjaš v nedogled, ker ona je čustvena, ona je mama, njej se otroci smilijo zato jim hoče ustreč, tudi ko za to ni razloga (Predvsem zaradi njenega čustvenega ugodja, ne zato ker bi bilo to bolje za otroka!(pa se niti ne zavedajo tega))
Pri Očetu to ni možno; naredi to in to, brez nepotrebne debate in čustvenega izsiljevanja.
Skela vsekakor kapo dol vsem mamam, ki se same z otroki prebijajo skozi življenje in jim uspe iz otrok narediti normalne ljudi. Ni jim lahko.[/quote]
To, kaj je “moški princip” in kaj je “ženski princip” vzgoje si kar lepo spesnil sam….to že doooolgo ne
velja več in najboljše knjige o vzgoji (po mojem mnenju) so večinoma napisali moški in eni najboljših
vzgojnih strokovnjakov (s katerimi se jaz popolnoma strinjam in sem delala po njihovo) so MOŠKI.
Ti navajaš kot model mame čustveno nezrelo žensko in jih posplošuješ na vse ženske….kar čisto
enostavno ni res.
Jaz poznam kup mam, ki čisto mirno in razumsko znajo postaviti meje otrokom in zelo dobro ločijo
med tem, kar otrok hoče in tem, kar zares potrebuje. In seveda kup očetov, ki znajo problem v vzgoji
čisto lepo razčleniti in pravilno ukrepati in se ne vdajo udobju ukazovanja brez razlage.[/quote]Kaj je narobe z ukazovanjem, če imaš argumente za to, ki niti ni nujno, da so razumljivi otroku?
Nap sediš z otrokom v lokalu in se mali kljub vnaprejšnjemu dogovoru, ne vede primerno.
a) lahko mu nežno prigovarjaš kaj vse sta se dogovorila in da se to kar počne tu ne spodobi, kar otrok razume, da kljub nespoštovanju dogovora in družbenih norm je še vedno lepo sprejet (nima razloga, da bi se vedel drugače)
b) bolj odločno zaukažeš, da spoštuje pravila in ga postaviš pred dejstvo, ga soočiš s posledicami njegovega neprimernega vedenja, mu povzročiš neugodje kot logično posledico neupoštevanja pravil
S tem se strinjam tudi sam.[/quote]Tudi jaz se s tem strinjam, škod le, da je v praksi zadeva precej drugačna in imamo čedalje več ljudi s psihičnimi problemi, ki so predvsem posledica napačne vzgoje.
Mogoče ravno zato, ker so starši sveto prepričani, da delajo edino prav.
Nekateri otroci imajo/mo to smolo, da imajo/mo take starše, ki se ne dajo učit… (jasper joul?)
To, kaj je “moški princip” in kaj je “ženski princip” vzgoje si kar lepo spesnil sam….to že doooolgo ne
velja več in najboljše knjige o vzgoji (po mojem mnenju) so večinoma napisali moški in eni najboljših
vzgojnih strokovnjakov (s katerimi se jaz popolnoma strinjam in sem delala po njihovo) so MOŠKI.
Ti navajaš kot model mame čustveno nezrelo žensko in jih posplošuješ na vse ženske….kar čisto
enostavno ni res.
Jaz poznam kup mam, ki čisto mirno in razumsko znajo postaviti meje otrokom in zelo dobro ločijo
med tem, kar otrok hoče in tem, kar zares potrebuje. In seveda kup očetov, ki znajo problem v vzgoji
čisto lepo razčleniti in pravilno ukrepati in se ne vdajo udobju ukazovanja brez razlage.[/quote]Kaj je narobe z ukazovanjem, če imaš argumente za to, ki niti ni nujno, da so razumljivi otroku?
Nap sediš z otrokom v lokalu in se mali kljub vnaprejšnjemu dogovoru, ne vede primerno.
a) lahko mu nežno prigovarjaš kaj vse sta se dogovorila in da se to kar počne tu ne spodobi, kar otrok razume, da kljub nespoštovanju dogovora in družbenih norm je še vedno lepo sprejet (nima razloga, da bi se vedel drugače)
b) bolj odločno zaukažeš, da spoštuje pravila in ga postaviš pred dejstvo, ga soočiš s posledicami njegovega neprimernega vedenja, mu povzročiš neugodje kot logično posledico neupoštevanja pravil[/quote]
Okol te debate sva se že enkrat vrtela, pa ne prideva do konca, ker ti enačiš “nasilje” v obliki postavljanja
mej otroku , z nasiljem v obliki telesne kazni in prisile..
To enostavno NI enako.
Ne jaz tega ne enačim, imam pa občutek, de me ti tako bereš in se ti posledično zdi, da stojiva vsak na svojem bregu ;)[/quote]
S tem se tudi strinjam. 🙂
V takratni debati si zagovarjala stališče, da v takih kočljivih situacijah, zapustiš prostor/lokacijo skupaj z otrokom in to je neke vrste kazen – za oba.
Jaz sam sebe, zavoljo otrokovega neprimernega vedenja ne bi kaznoval ampak bi kaznoval samo otroka. Kazen zanj je že to, da ne more nadaljevat s svojim neprimernim vedenjem in to bi dosegel z nekaj odločni mi besedami, ampak zate to ni sprejemljivo, ker na otroka ne smeš povzdignit glas, če prav razumem.
V takratni debati si zagovarjala stališče, da v takih kočljivih situacijah, zapustiš prostor/lokacijo skupaj z otrokom in to je neke vrste kazen – za oba.
Jaz sam sebe, zavoljo otrokovega neprimernega vedenja ne bi kaznoval ampak bi kaznoval samo otroka. Kazen zanj je že to, da ne more nadaljevat s svojim neprimernim vedenjem in to bi dosegel z nekaj odločni mi besedami, ampak zate to ni sprejemljivo, ker na otroka ne smeš povzdignit glas, če prav razumem.[/quote]
Pri obeh načinih seveda gre za izsiljevanje in to je tudi edini pravilen način, da se otroka vzgoji v kolikor toliko socialno in ne preveč razvajeno bitje, ki misli, da se ves svet vrti okrog njega.
Po moje sta oba nekako enako pravilna. Ni nujno, da Skela s tem sebe kaznuje. Mogoče čuti zadovoljstvo, da je pri troku nekaj dosegla, da mu je postavila mejo.
V takratni debati si zagovarjala stališče, da v takih kočljivih situacijah, zapustiš prostor/lokacijo skupaj z otrokom in to je neke vrste kazen – za oba.
Jaz sam sebe, zavoljo otrokovega neprimernega vedenja ne bi kaznoval ampak bi kaznoval samo otroka. Kazen zanj je že to, da ne more nadaljevat s svojim neprimernim vedenjem in to bi dosegel z nekaj odločni mi besedami, ampak zate to ni sprejemljivo, ker na otroka ne smeš povzdignit glas, če prav razumem.[/quote]
Aha. Tukaj ti ne razumeš principa,
Zapustitev restavracije ni kazen. Ne zame, ne za otroka. Zapustitev restavracije je posledica njegovega
neprimernega vedenja.
Jemo v restavraciji tako in tako, obnašamo se tako in tako – to se pojasni otroku in dogovori vnaprej –
– če tega ne zmoreš, pač ne bomo tam jedli
Konc debate.
Nismo šli domov “za kazen”, ampak zato, ker se otrok ni znal pravilno obnašati. Če bo hotel jesti v
restavraciji, se bo obnašal temu primerno. Otroci to neverjetno hitro pokapirajo, ker so v bistvu veliki
oportunisti – večina njihovega obnašanja je usmerjena v “kako dobiti kar hočem”.
Deluje veliko prej in z veliko manj dretja, ukazovanja, ali celo udarcev….pa še bistvo je doseženo: otrok
namreč VE, zakaj mora nekaj narediti ali zakaj česa ne sme….kar po metodi “ker sem jaz tako rekel”
ne drži…
Vendar temu rečemo kazen. Olepševanje in leporečenje, ne spremeni tega dejstva in doživljanja same posledice (zapustitev restavracije) zaradi otrokovega obnašanja.[/quote]
Hja, seveda lahko temu rećeš kazen. Komot.
Seveda je nedoseganje cilja lahko kazen.
Jaz je samo ne imenujem tako v primerjavi z ostalimi oblikami kaznovanja, ki temeljijo samo na
prisili, po principu “naredili bomo po moje, ker sem jaz močnejši”…
Vendar temu rečemo kazen. Olepševanje in leporečenje, ne spremeni tega dejstva in doživljanja same posledice (zapustitev restavracije) zaradi otrokovega obnašanja.[/quote]
Hja, seveda lahko temu rećeš kazen. Komot.
Seveda je nedoseganje cilja lahko kazen.
Jaz je samo ne imenujem tako v primerjavi z ostalimi oblikami kaznovanja, ki temeljijo samo na
prisili, po principu “naredili bomo po moje, ker sem jaz močnejši”…[/quote]
Saj ima vsak starš svoj (dober) razlog za postavljanje mej ali kaznovanje.
Vendar se še vedno gre za moč, saj brez tega, da te otrok doživlja kot močnejšega in da te spoštuje kot avtoriteto, te bo bolj redkokdaj upošteval. Kar pomeni, da lep način postavljanja mej prav tako temelji na moči, pa čeprav to ni tako očitno in ni v ozadju vidnega nasilja ali kričanja…..
Kričijo tisti, ki nimajo svoje avtoritete in s tem moči.
V takratni debati si zagovarjala stališče, da v takih kočljivih situacijah, zapustiš prostor/lokacijo skupaj z otrokom in to je neke vrste kazen – za oba.
Jaz sam sebe, zavoljo otrokovega neprimernega vedenja ne bi kaznoval ampak bi kaznoval samo otroka. Kazen zanj je že to, da ne more nadaljevat s svojim neprimernim vedenjem in to bi dosegel z nekaj odločni mi besedami, ampak zate to ni sprejemljivo, ker na otroka ne smeš povzdignit glas, če prav razumem.[/quote]
Aha. Tukaj ti ne razumeš principa,
Zapustitev restavracije ni kazen. Ne zame, ne za otroka. Zapustitev restavracije je posledica njegovega
neprimernega vedenja.
Jemo v restavraciji tako in tako, obnašamo se tako in tako – to se pojasni otroku in dogovori vnaprej –
– če tega ne zmoreš, pač ne bomo tam jedli
Konc debate.
Nismo šli domov “za kazen”, ampak zato, ker se otrok ni znal pravilno obnašati. Če bo hotel jesti v
restavraciji, se bo obnašal temu primerno. Otroci to neverjetno hitro pokapirajo, ker so v bistvu veliki
oportunisti – večina njihovega obnašanja je usmerjena v “kako dobiti kar hočem”.
Deluje veliko prej in z veliko manj dretja, ukazovanja, ali celo udarcev….pa še bistvo je doseženo: otrok
namreč VE, zakaj mora nekaj narediti ali zakaj česa ne sme….kar po metodi “ker sem jaz tako rekel”
ne drži…[/quote]Oprosti zame to je kazen ali pa “kazen”. Seveda ne bo konec sveta, če ne ostanem tam ampak zakaj bi pustil, da me mali vrže iz tira? Bolje, da jaz njega utirim in oba ostaneva tam 😉
Ravno to, da mu ne dovolim, da dela neumnosti, da še mene ne izsiljuje z odhodom, da mora upoštevati pravila, moje besede…. mu daje zavedanje, da je treba upoštevati želje drugih in pravila obnašanja. Saj ne rečem, da z odhodom ne bo dojel, da se mora obnašat primerno, ne vem pa če bo tebe (in posledično druge) zato kaj bolj spoštoval. Ali pač? Ker si tudi ti uveljavila svojo moč nad njim in drečega odvlekla iz lokala….. karikiram. 😉
Kako naj otrok nekoč postane močna oseba, če se z njim vseskozi rokuje v rokavicah?
Ko odrasteš in greš v svet, svet s tabo dela vse drugače kot v rokavicah.
Forum je zaprt za komentiranje.