ljubiti ali biti ljubljen

Torej bi lahko rekla, da ti daje le preizkušnje? Mogoče pa je to vse, kar ti lahko da in je na tebi le to, kako jih boš sprejela. 🙂

Če so preizkušnje vse, kar lahko od Boga dobim, no, potem pa ni ravno to dajanje porazdeljeno.

Če so preizkušnje vse, kar lahko od Boga dobim, no, potem pa ni ravno to dajanje porazdeljeno.[/quote]
Dvomiš vanj? 🙂

Če so preizkušnje vse, kar lahko od Boga dobim, no, potem pa ni ravno to dajanje porazdeljeno.[/quote]
Dvomiš vanj? :)[/quote]

V Boga?
Ni tako enostavno pojasnit. Mislim, da Bog ali usoda ali karkoli pač že to poimenujemo, ne izbira. Mislim, da imamo vsi “enake” možnosti, in da smo ljudje tisti, ki potem krojimo druge in sebe. In drugi (ljudje) nas. Mislim, da imamo vsi isto izhodišče, samo odločitev nimamo istih.

Kaj pa ti Marko, kaj si pa ti misliš o Bogu?

Jaz ne verjamem v Boga, kot ga predstavlja krščanstvo. Verjamem v Življenje oziroma verjamem v to, da si človek svojo usodo kroji sam s svojimi odločitvami. Verjamem, da neka pot mu je namenjena, ampak vedno takšna, da njej lahko pride do potrebnih spoznanj, kjer lahko najde svoje poslanstvo, zadovoljstvo.

Imava podobno razmišljanje. Jaz pa verjamem da v kolikor se odločimo za to in to, sledi to in to. Če se odločimo za drugo pot, pa sledi tisto in tisto. Nekako tako.

Pa vendar, Bog ali neko stvarstvo, je vsepovsod. V drobnih stvareh. V povezanosti narave, v vzajemnosti, usklajenosti, dopolnjevanju, in nazadnje, v naših občutkih.

Imava podobno razmišljanje. Jaz pa verjamem da v kolikor se odločimo za to in to, sledi to in to. Če se odločimo za drugo pot, pa sledi tisto in tisto. Nekako tako.

Pa vendar, Bog ali neko stvarstvo, je vsepovsod. V drobnih stvareh. V povezanosti narave, v vzajemnosti, usklajenosti, dopolnjevanju, in nazadnje, v naših občutkih.[/quote]
Zato pa je pomembno poznati sebe, poznati zakonitosti narave….Saj nam to pomaga pri naših odločitvah in razumevanju naše usode in življenja nasploh.

Imava podobno razmišljanje. Jaz pa verjamem da v kolikor se odločimo za to in to, sledi to in to. Če se odločimo za drugo pot, pa sledi tisto in tisto. Nekako tako.

Pa vendar, Bog ali neko stvarstvo, je vsepovsod. V drobnih stvareh. V povezanosti narave, v vzajemnosti, usklajenosti, dopolnjevanju, in nazadnje, v naših občutkih.[/quote]
Zato pa je pomembno poznati sebe, poznati zakonitosti narave….Saj nam to pomaga pri naših odločitvah in razumevanju naše usode in življenja nasploh.[/quote]

In koliko ljudi se pozna? Jaz še za sebe ne morem rečt, da se poznam. In kaj zdaj, naj kar rečem, da ne”vidim” Boga v vsem okoli sebe in v sebi…

Lahko zapreš oči, se pretvarjaš,
da pred tabo stene ni.
A ko glava zaboli,
potem tvojih sanj več ni.