ljubiti ali biti ljubljen
Seveda da ne pomeni, vendar jaz sem izhajala iz zastavljenega vprašanja… ali … ali …. :)[/quote]
Saj jaz tudi… samo verjetno nisem imela v mislih ekskluzivno erotično ljubezen. ;)))
Za sebe sem povedala.
Za tebe ne morem. Nisem ti.
Zdaj si pa ti na vrsti, On_. [/quote]Na vrsti za koga ali kaj?
Vedno govoriš le zase (kako se vrtiš) ali si dovoliš tudi za druge razlagat kako jih vidiš oz si sveto prepričana, da tudi veš, da (kako) se vrtijo?… :/[/quote]
Na vrsti za obrazložitev. Če želiš, seveda.
Vem ne, kako se drugi vrtijo. Ne bi si “upala” biti v to prepričana, čeprav je včasih tako predvidljivo, tako vidljivo. Ostajam vsaj vljudna. Tiho. Opazovalka.
Še sama se kdaj vrtim v eno smer, drugič v drugo. Samo ko to vidim, se ustavim. Oz. če vidim prej, kaj se zna zgodit, se tudi ustavim. Vsaj toliko, da premislim, kaj pravim, kaj delam, kdo sem jaz in kdo so misli/namere… v meni. Če razumeš, kaj mislim povedat.
Se velikokrat tako “zahaklam”. V tej temi pišem eno, v drugi (želim pisati) drugo, živim… :-)… živim pa eno, drugo, oboje ali nič. Naprimer.
On_
ali ne pišemo vedno o sebi. Tudi če smo samo vzorci, ki so nam jih starši/okolica privzgojili, bog pomagaj, takrat, v tistem trenutku smo pač to. Tudi ko kdo piše kao nekaj “splošnega”, pa ja… meni je to že skoraj smešno. Tudi tisto “splošno” nosimo v sebi.
Imam samo občutek, ali si jezen?
Mislim, da kdor ne ljubi, tudi tega, da je ljubljen, ne more čutit. Lahko se mu pove, ampak dvomim, da lahko to sam tudi čuti. Mislim, da ne gre eno brez drugega. Lahko se zgodi, da nekdo ljubi drugega, medtem ko sam ni nujno ljubljen, ampak, če ni ljubljen, to čuti. Lahko se pa zgodi, da je nekdo ljubljen, pa tega ne čuti, ker tudi sam ne ljubi.
Na vrsti za koga ali kaj?
Vedno govoriš le zase (kako se vrtiš) ali si dovoliš tudi za druge razlagat kako jih vidiš oz si sveto prepričana, da tudi veš, da (kako) se vrtijo?… :/[/quote]
Na vrsti za obrazložitev. Če želiš, seveda.
Vem ne, kako se drugi vrtijo. Ne bi si “upala” biti v to prepričana, čeprav je včasih tako predvidljivo, tako vidljivo. Ostajam vsaj vljudna. Tiho. Opazovalka.
Še sama se kdaj vrtim v eno smer, drugič v drugo. Samo ko to vidim, se ustavim. Oz. če vidim prej, kaj se zna zgodit, se tudi ustavim. Vsaj toliko, da premislim, kaj pravim, kaj delam, kdo sem jaz in kdo so misli/namere… v meni. Če razumeš, kaj mislim povedat.
Se velikokrat tako “zahaklam”. V tej temi pišem eno, v drugi (želim pisati) drugo, živim… :-)… živim pa eno, drugo, oboje ali nič. Naprimer.
On_
ali ne pišemo vedno o sebi. Tudi če smo samo vzorci, ki so nam jih starši/okolica privzgojili, bog pomagaj, takrat, v tistem trenutku smo pač to. Tudi ko kdo piše kao nekaj “splošnega”, pa ja… meni je to že skoraj smešno. Tudi tisto “splošno” nosimo v sebi.
Imam samo občutek, ali si jezen?[/quote]Kaj pa vem, mogoče samo žalosten, ko se mi je razblinila iluzija v katero smer se vrti plesalka….
Monovka veš živel sem z partnerko jo ljubil in jo še ljubim,res je mogoče ji nisem vedel tega pokazat sedaj ko pa je nimam pa jo pogrešam.In dejstvo je ko zgubiš človeka ki si ga ljubil potem komaj veš cenit kaj si imel,čeprav sem jo cenil in spoštoval skozi.Imejte se radi,ali ljubite kaj hočete,spoštujte se,samo se ne kregajte.
A se je tebi tudi razblinila tvoja iluzija? :))[/quote]
Ne, samo po sebi sklepa. :)))[/quote]
Ah, potem pa je še upanje za nas ostale. :))
Forum je zaprt za komentiranje.