brez lajfa
Ko zmanjka argumentov za (nekoliko bolj) resen odgovor se pa obesimo na take psihoanalize? :([/quote][/quote]
Kaj pa, če je tvoje prepričanje, da ne obstaja kmečka ženska, ki si lakira nohte, napačno? Potem neupravičeno ne debatiraš… 🙂
Dej samo še povej ali se pod pojmom “navadna ženska” smatra tudi nalakirani nohtki ali ne?[/quote][/quote]Ampak, če bi našminkala nohtke bi bila pa že čisto blizu…. 😉 Če že želiš bit :)))
Drugače so mi pa tudi takšna čisto všeč, da znaš uporabljat žensko orožje…. 😉 😀
Te so taboljše 😉
Ja, bo držalo. Preveč oseb je, ki so nekaj prebrale ali pa so enkrat nekaj doživele oz. poznajo nekoga, ki jo to doživel in na podlagi tega klasificirajo vse ostale.
Če želimo slišati glas intuicije, je treba utišati svoje želje in pričakovanja. Enostavno samo prisluhniti kaj ima neka oseba za povedati, brez tega ,da jo obsojamo in vsiljujemo svoj način razmišljanja.[/quote]
Če želimo slišati glas intuicije, je treba utišati svoje želje in pričakovanja. Enostavno samo prisluhniti kaj ima neka oseba za povedati, brez tega ,da jo obsojamo in vsiljujemo svoj način razmišljanja.[/quote][/quote]Misliš da bi to lahko držalo tudi za tistega ki je to napisal, videl/opazil pri drugih 😉
Misliš da bi to lahko držalo tudi za tistega ki je to napisal, videl/opazil pri drugih ;)[/quote][/quote]Ker ni nobenih smeškov zraven bi si lahko mislil, da misliš resno, čeprav dvomim v to kar si napisala.
Mogoče samo nimaš časa, ker si urejaš nohte? 😉 :)))
Zakaj imam tako razmišljanje, ne vem čisto točno. Kljub temu pa plezam iz jame ven. Ni vedno uspešno, ni pa vedno tudi neuspešno in sem že tudi priplezal do tistega, po čemer sem hrepenel.[/quote]
Ne bodi škodoželjen, ampak se ukvarjaj s sabo, ne z drugimi. Vsak ima svoje razloge zakaj je takšen kot je, ne moreš zato ker ima nekdo na enem področju več uspeha kot ti, mu privoščit nesreče na tistem področju, kjer nima te sreče.
Vprašaj se raje, zakaj se ti dogajajo take stvari kot se ti, zakaj doživljaš ponavljajoče se situacije in kaj te bremza da se ne moreš izkopat iz njih. Privoščljivost, maščevanje, zamera niso dobra izbira.
samska, cel dopust prežurala, prehribarila, prekolesarila, plavala, urejala stanovanje in spila jutranjo kavo s MOM-om v tej pasji vročini. Najbrž vsa moja pisanja niso bila ‘pametna’ upam pa, da so se drugi zabavali tako kot jaz.Ker pa se mi pričenja jutri služba pa ne bo časa za MOM, mogoče med kakšnimi morečimi prazniki.
Življenje je že samo po sebi resno in kadar je kakšna stvar preresna je brezvezna! to sem se naučila to poletje.
“Draga moja, zaničujem moške, da mi jih ni treba ljubiti, ker bi bilo življenje sicer presmešna melodrama.”
:)jaz
To je vendar patetično, v kolikor se moraš v to prepričevati oz. če ni mišljeno sarkastično…n’est-ce pas?
MOM je pa, kolikor vem, mejna osebnostna motnja, lastna večini piscev teh strani cccccc
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] res je, da sem napisala namesto N/M. a se ti nikoli ne zmotiš?
priporočam ti knjigo Sestra Sigmuda Freuda odgovorila ti bo na marsikakšno vprašanje kdo ima kakšno motjo in kdo ne. Kako lahko je postaviti človeku diagnozo samo zato, da bi sebi pripisali večjo vrednost! vendar na koncu, ko ostaneš sam ugotoviš, da si v tem času delal samo na tem, da postaneš momo. (tudi dobra knjiga M. Ende: Momo – brez mom-a:)
Morda se nismo razumeli. Ne vem če sem ravno škodoželjen. Ne gre za to da bi tistim kolegom privoščil, da jim ne gre pri puncah, temveč mi je lažje ko vidim, da je pri drugih še hujše.[/quote]
Kako lažje? Če gre drugim slabše ali enako kot tebi, je potem tvoj problem kaj lažje rešljiv? Če ni, se vprašaj, kje moraš strategijo zamenjat.
To, kar ti pišeš, je zgolj potuha in ti služi za izgovor, da ne rabiš kaj dosti spremeniti pri sebi, saj nisi sam v tem.
Spet ne razumeš. Ni poanta v tem, da bi bil ta problem lažje rešljiv, temveč mi to daje vedeti, da vendarle nisem (bil) sam v tej godlji. Namreč človek v taki situaciji dobi občutek, kot da je edini na svetu s tem problemom. Ko pa vidiš da se s temi problemi sooča kar precej ljudi, si lahko rečeš: “Hm, pa očitno le nisem edini, ki ima tak problem.”
Da nisem sam v čem? In ne skrbi, če bi iskal le izgovore, bi glede dotičnih stvari bil še vedno na nuli in se smilil sam sebi. Pa vendar že kar nekaj časa nisem več na nuli.
jaz pa mislim da smo vsi tu gor nesposobni revčki ki samo pljuvamo en čez druzga ne znamo pa dejansko naredit nekaj iz svojega življenja in si ga obarvati. zunaj partiji,zabave,norosti in adrenalin mi pa križem rok sedimo za kompom in se smilimo samim sebi in nonstop omenjamo neko ¨foušijo¨ -.- pa meni se zdi to žalostno 🙁
Forum je zaprt za komentiranje.