Ženitne posredovalnice?
Krivokljun, zaljubiš se lahko, tudi, če si povsem zaprt za nekoga. Tvoja odprtost nima neke zveze s tem, ali se lahko v nekoga zaljubiš. Kako se pa nekateri zaljubijo v ljudi, ki njih sploh ne poznajo, ali pa se nekdo zaljubi v igralca, igralko, pevca?
Tudi, če si za nekoga zaprta, je to pač na podlagi tvoje odločitve oziroma zaradi tvoje predstave o nekom (mu je vredno zaupat ali pa ne itn.). Nekdo se lahko zaljubi, vendar zaradi določenih strahov tega nikoli ni sposoben priznati drugemu (se odpreti).
Marko, a ni to občutek ugodja, simpatije? Saj metuljčki so lahko podobni:). Tako kot se nekateri virtualno zaljubljajo, ampak po moje je to le neko prijetno čustvo, ki je odraz nekega pomanjkanja v reali. Ker navsezadnje vsak dobi tisto, kar išče. V teh primerih je ta občutek, ko verjameš, da obstaja “amor popolnosti”:).
Ni nujno, da gre za skrivanje, samo ne govoriš o vsem v vsakem trenutku. Mislim pa, da si lahko vseeno škoduješ s tem, če se prehitro odpiraš, ker s tem povečuješ tveganje za vdor v ranljivost (v smislu slabih izkušenj). Zaupam intuiciji, ampak previdnost je še vedno na mestu:).[/quote]
Odvisno od tvojih prepričanj. Če si prepričana, da ti govorjenje resnice lahko škodi, potem je res bolje, da je ne govoriš. Po drugi strani pa lahko na ta način nekomu vcepiš dvom (da se sramuješ same sebe recimo). Zato pač vedno najdemo sebi primernega. Kar dajemo, to dobimo, običajno ali pa drugi so naše zrcalo.
Ni nujno, da gre za skrivanje, samo ne govoriš o vsem v vsakem trenutku. Mislim pa, da si lahko vseeno škoduješ s tem, če se prehitro odpiraš, ker s tem povečuješ tveganje za vdor v ranljivost (v smislu slabih izkušenj). Zaupam intuiciji, ampak previdnost je še vedno na mestu:).[/quote]
Odvisno od tvojih prepričanj. Če si prepričana, da ti govorjenje resnice lahko škodi, potem je res bolje, da je ne govoriš. Po drugi strani pa lahko na ta način nekomu vcepiš dvom (da se sramuješ same sebe recimo). Zato pač vedno najdemo sebi primernega. Kar dajemo, to dobimo, običajno ali pa drugi so naše zrcalo.[/quote]
Izhajaj iz sebe…kaj lahko v tem trenutku deliš z nami? Zakaj vsega ne poveš? Ko pride kaj osebnega, vedno rečeš, da od slej naprej le komunikacija preko ZS? V čem je point, če tako zagovarjaš resnico vedno in povsod:).
Če drugi toliko dvomi, da razmišlaj o sramovanju osebe, katero spoznava, je kar mal huda obtožba:). Še posebej, če ni nič oprijemljivega za takšno etiketiranje. Sumničavost je huda stvar:).
Če ne razumeš, še ne pomeni, da ne obstaja 😉
Slepa zaljubljenost navadno poteka brez neke naše participacije oz. ko človek dejansko misli da nima nadzora, se pač prepusti. Ko pa ti enkrat uklopiš razum, pa se zaljubljenost neha oz. se niti ne začne. Vkolikor dovolj poznaš sebe in svoje obnašanje.
Lej, pišem iz lastne izkušnje, torej gotovo obstaja. 🙂
In to kar zdaj po nekem času občutim, je definitivno zaljubljenost (ne slepa, ampak tista realnejša, o kateri sem zgoraj pisala), ki sem ji dovolila se izrazit, ko sem sama sebi dala zeleno luč.
Krivokljun, ampak to kar ti govoriš ni več zaljubljenost, pač pa že neka oblika ljubezni, naklonjenosti nekomu. Pod pojem zaljubjlenost jaz smatram zaslepljenost, ki po določenem času mine.
Goldfish, saj če grem na privat debatirat, še vedno govorim resnico. Še vedno tvegam, da bo kdo to povedal naprej ostalim. Ampak tega me ni strah. Ni pa moj namen na forumu (spletu) naredit svoje osebne slike izkušenj oziroma informacij. V tem ne vidim nič dobrega zase.
Če ne razumeš, še ne pomeni, da ne obstaja 😉
Slepa zaljubljenost navadno poteka brez neke naše participacije oz. ko človek dejansko misli da nima nadzora, se pač prepusti. Ko pa ti enkrat uklopiš razum, pa se zaljubljenost neha oz. se niti ne začne. Vkolikor dovolj poznaš sebe in svoje obnašanje.
Lej, pišem iz lastne izkušnje, torej gotovo obstaja. 🙂
In to kar zdaj po nekem času občutim, je definitivno zaljubljenost (ne slepa, ampak tista realnejša, o kateri sem zgoraj pisala), ki sem ji dovolila se izrazit, ko sem sama sebi dala zeleno luč.[/quote]
Lepo prebrat, imam občutek, kot da prihaja pomlad (ko bi vsaj).
Zanimivo, kako različno si tolmačimo pojme, ko bi si jih morali enako. 🙂
Zagledanost je zame neka simpatija, do katere nikoli nismo pristopili zaradi nekih osebnih razlogov (strahov) in enostavno nismo dali sebi priložnosti. Zagledanost je po moje bolj blaga oblika fantaziranja o nekom, zaradi česar ne pride do tistega čarobnega občutka, saj je pri tej osebi po naši predstavi nekaj manjkalo, da se nismo spustili do česar več.
Zaljubljenost je pa vedno bila zaslepljenost. Mogoče imaš te občutke sedaj, čez čas boš pa vseeno spoznala, da je šlo za neko predstavo, ki bo počasi zbledala, zato bodo tudi močnejši občutki minili. Kar pa še ne pomeni, da to ne more prerast v ljubezen. Zaljubljenost ni pogoj za ljubezenksi odnos, vendar praktično vedno nastopi. Seveda se radi slepimo, da smo zdaj že zreli in se ne slepimo več. Ampak dajmo času čas. 🙂 Nič slabega ni, če smo zaslpljeni, slabo postane, ko spregledamo in nam tisto ni več všeč ali pa ne moremo sprejeti v svoj svet.
Zaljubljenost je pa vedno bila zaslepljenost. Mogoče imaš te občutke sedaj, čez čas boš pa vseeno spoznala, da je šlo za neko predstavo, ki bo počasi zbledala, zato bodo tudi močnejši občutki minili. Kar pa še ne pomeni, da to ne more prerast v ljubezen. Zaljubljenost ni pogoj za ljubezenksi odnos, vendar praktično vedno nastopi. Seveda se radi slepimo, da smo zdaj že zreli in se ne slepimo več. Ampak dajmo času čas. 🙂 Nič slabega ni, če smo zaslpljeni, slabo postane, ko spregledamo in nam tisto ni več všeč ali pa ne moremo sprejeti v svoj svet.[/quote]
Tale “čez čas” je že zdavnaj prišel 🙂
Če ne razumeš, še ne pomeni, da ne obstaja 😉
Slepa zaljubljenost navadno poteka brez neke naše participacije oz. ko človek dejansko misli da nima nadzora, se pač prepusti. Ko pa ti enkrat uklopiš razum, pa se zaljubljenost neha oz. se niti ne začne. Vkolikor dovolj poznaš sebe in svoje obnašanje.
Lej, pišem iz lastne izkušnje, torej gotovo obstaja. 🙂
In to kar zdaj po nekem času občutim, je definitivno zaljubljenost (ne slepa, ampak tista realnejša, o kateri sem zgoraj pisala), ki sem ji dovolila se izrazit, ko sem sama sebi dala zeleno luč.[/quote]Se pravi imamo slepo zaljubljenost in to, ki se sedaj tebi dogaja?
Obe sta približno isti oz stanje kot ga doživljajo tisti, ki se drogirajo le da v tvojem primeru obstaja nekaj čemur se ti lahko zavestno upreš.
Pa saj to vsak zasvojenec trdi pa potem, ko pride do tistega vedno podleže novi dozi 😉
Mogoče si ti le prej toliko spoznala osebo, da si se izognila drektnemu udarcu + pretekle izkušnje, ki so tudi pustile nekaj posledic in si sedaj že v fazi ljubezen?
Eh ne vem, če res lahko prej toliko spoznaš človeka, da se popolnoma odpoveš navalu endorfina, ko si z njim ali se samo nazaj držiš, da se ne bi (spet) opekla 😉
Če ne razumeš, še ne pomeni, da ne obstaja 😉
Slepa zaljubljenost navadno poteka brez neke naše participacije oz. ko človek dejansko misli da nima nadzora, se pač prepusti. Ko pa ti enkrat uklopiš razum, pa se zaljubljenost neha oz. se niti ne začne. Vkolikor dovolj poznaš sebe in svoje obnašanje.
Lej, pišem iz lastne izkušnje, torej gotovo obstaja. 🙂
In to kar zdaj po nekem času občutim, je definitivno zaljubljenost (ne slepa, ampak tista realnejša, o kateri sem zgoraj pisala), ki sem ji dovolila se izrazit, ko sem sama sebi dala zeleno luč.[/quote]
Lepo prebrat, imam občutek, kot da prihaja pomlad (ko bi vsaj).[/quote]
Hvala 🙂 Ja, pomlad v srcu, jesen v gozdu.
Ah, Mare Mare, če se v vseh teh letih in prebiranja raznih psi-jev nisi naučil, da ne obstaja nekaj kot je kolektivna definicija, boš moral pa na kak drug način odpret svojega duha. Ni point v tem, da vsi mislimo enako, ampak da smo v tej svoji različnosti, posebnosti kljub vsemu sposobni najt skupni jezik in se met fajn skupaj v družbi.
Vem, kaj čutim, kaj je tisto, kar mi je všeč pa mi kljub vsemu gomazi po telesu (ne 24/7) 🙂 Nočem preveč secirat, naj ostanejo določene zadeve neizrečene 😉
Krivokljun, vem vse to, da nemislimo vsi enako, samo pravim, kako zanimivo je to. Pravzaprav je kar malo ironično kako zvesto zagovarjamo vsak svoj svet. Včasih se vprašam, kaj je sploh smisel teh debat. Ampak verjetno vseeno odnesemo kaj s sabo, se s časom spremenimo (svoja prepričanja) in tega niti ne opazimo najbolj, dokler se ne ozremo nazaj ali pa znajdemo v neki izkušnji, ki nam je povzročala preglavice.
Zaljubljenost se morda res začne nezavedno, ampak ali se res konča zato, ker je človek prišel k pameti?:)
Slepa zaljubljenost je po moje brezizhodna, zato se tako imenuje. Ali pa slepo verjameš v popolnost, brezmadežnost ljubezni, kar je daleč od realnosti. Po moje bi vsak človek lahko zapisal svojo formulo zaljubljenosti, ljubezni:).
Smisel te zanima.
Ženski čvek je virtualna gostilna. Na eni strani sedijo sramežljivci matjažko, Marko, On_…, na drugi sedi ženski tim aleksandra, japkica, Bibita..pa še kakšna.
Ženske opisujejo, kakšni moški so jim všeč, sramežljivci pa vse skupaj tiho akceptirajo, preveč na glas si ugovarjati ne upajo, ter se trudijo dobiti vsaj malo pozornosti žensk.
Včasih v lokal prirohni huligan Spider, razbije par kozarcev, prime kakšno žensko za rit in kakšnemu tipu nadeva okoli ušes.
Ko je prevroče, pride policaj Robi naredit red.
Spider, zakaj misliš, da se ženske toliko pogovarjamo o vas moških? Ko razmišljam o čem debatiram s svojimi kolegicami, je sicer res nekaj govora o moškem svetu, ampak ne tolikšen delež, da bi bilo že moteče za druge:). Moški res mislite, da tudi na ženskem čveku ne gre brez vas? Kaj pa to, da vas pohvalimo? Spider, tako daleč še nisi razmišljal, a ne?:)
Spider, vidim, da ti je huliganstvo v ponos. Kar je sicer dobro zate, če si s tem, kar ti življenje ob tem pristpu ponudi, zadovoljen.
Si morda pomislil, da so tudi drugi s svojim pristopom, načinom življenja, pristopom, zadovoljni? Ali pa misliš, da je le tvoj pristop edini pravilen in vsi bili srečni, če bi se zgledovali po tebi? Ali pa morda celo, da imaš napačno predstavo o ljudeh, ki jih ne poznaš?
Metka, ti verjamem, da večina žensk ni vneta za njih.
Kaj pa potem, če moški ostane brez službe ? A ga potem pustiš, ker si težko predstavljaš skupno življenje ?
Ti dam prav, da brez denarja ne vidiš neke perspektive, a stvar je v tem, da je to zelo omejeno, če moške brez službe takoj odpišeš in iščeš le med zaposlenimi.
Jaz sem tudi bil brez službe in večina ni bila zainteresirana zame…A vseeno se je med njimi našla ena, ki ji zaposlitev ni bil pogoj, ampak jaz, kot osebnost.
Saj konec koncev živiš s človekom, kot celoto, ne z njegovim bančnim računom. 🙂
In denar ni pogoj, da boš z nekom srečen. Ker bi potem bili bogataši najsrečnejši.
Veš eno je, če si s partnerjem in ostane brez službe ter jo išče. Drugo je, če ostane brez pa ne išče (potem bo to kmalu bivši).
Tretje pa je, če se na novo spoznaš z nekom. Ni problema, če je brez službe, dokler ni govora o skupnem življenju. Potem pa se zaplete. Jaz osebno, če bi imela fanta, brez službe, se ne bi odločila za skupno življenje dokler teh zadev ne bi uredil. Žal nimam tolikšne plače, da bi lahko financirala še nekoga. Če bi imela 2 jurja plače, ne bi biilo teh dilem. Ampak, če je pa tvoja plača podpovprečna pa ne moreš še nekoga drugega financirat.
Metka, ti verjamem, da večina žensk ni vneta za njih.
Kaj pa potem, če moški ostane brez službe ? A ga potem pustiš, ker si težko predstavljaš skupno življenje ?
Ti dam prav, da brez denarja ne vidiš neke perspektive, a stvar je v tem, da je to zelo omejeno, če moške brez službe takoj odpišeš in iščeš le med zaposlenimi.
Jaz sem tudi bil brez službe in večina ni bila zainteresirana zame…A vseeno se je med njimi našla ena, ki ji zaposlitev ni bil pogoj, ampak jaz, kot osebnost.
Saj konec koncev živiš s človekom, kot celoto, ne z njegovim bančnim računom. 🙂
In denar ni pogoj, da boš z nekom srečen. Ker bi potem bili bogataši najsrečnejši.[/quote]
Je pa hecno reči, da smo omejene, če iščemo med zaposlenimi. V bistvu ne morem reči, da sem sploh kdaj iskala fanta. Vedno se je preprosto zgodilo. Sva se našla. In nikoli nisem vedela ali je zapolsen ali ni… za biti fant in punca te stvari nekak niso pomembne. V bistvu so bile iskre že vedno prej preden sem kaj več vedela.
Če pa gre za skupno življenje pa to postane pomembno. Da se razumemo, ne govorim o tem, da mora zdaj zaslužti vsaj 1000€, ne ni treba. Saj jih jaz tudi ne.
Na netlogu sicer imam profil, ampak za družbo, ne za iskanje fanta. Niti ne iščem, samo odgovorim, če mi kdo piše. Tako, da nisem ravno iskalka.
Forum je zaprt za komentiranje.