Ženitne posredovalnice?
Seveda. Je razlika ali se z nekom neobremenjeno pogovarjaš o teh stvareh ali si na dejtu z nekom, in si morda celo všeč.[/quote]
V čem je razlika? Zakaj se pa na dejtu ne da pogovarjat neobremenjeno, če ti je kdo všeč? Se bojimo pokazat svoja prepričanja, svoj pravi obraz?
Marko, kaj je narobe s tem, da so ljudje previdni? Saj se ne odpiraš vsakemu in povsod, a ne? Po moje se mora prvo ustvariti določeno zaupanje in sploh zanimanje za to, da nekomu pripoveduješ svoje občutke. Ne gre se za to, da ne bi pokazali kdo in kaj smo, samo vse ob pravem času, dogodkov se ne prehiteva:). Če sta si dva namenjena, bo dovolj časa za vse:).
Nič ni narobe s previdnostjo, ampak zakaj skrivati informacijo o sebi, ki so resnične? Kako ti lahko resnične informacije o sebi škodijo?
Ker se nekaj natolcuje v tej temi, češ, izobrazba ni važna, važno je “srce”. Heh. lepo je biti idealist in verjamem, da izjeme obstajajo, samo jaz mislim, da je večja verjetnost, da bosta partnerja imela več skupnega, če imata vsaj podobno stopnjo izobrazbe.
Jaz imam na netlogu profil, da iščem družbo za nek šport. Nikjer nimam kakega namiga, da iščem kako razmerje. Pa mi pogosto vletijo tipi, ki mi kar začnejo težit kako iščejo žensko s katero bi imeli otroke in tako naprej. Počutim res kot, da iščejo plemensko kobilo.
To je meni daleč od normalne komunikacije, če začneš neznanki težit na ta način. Neznanki, ki ne išče razmerja. In to po možnosti vsaj 15, če ne 20 let starejši tipi.
A to pomeni, da če nekdo ne komunicira na podoben način kot ti, da ni normalen???
🙂
Vsekakor je tudi normalen. Vsaj za sebe, če ne za drugega.
In vprašanje, če si on podobno ne misli o tebi, ki ne komuniciraš po njegovih pričakovanjih…
Moram priznati, da me malo moti kar oznake drugemu dajati (oz. drugemu načinu pristopa, razmišljanja, komuniciranja …).
Seveda. Je razlika ali se z nekom neobremenjeno pogovarjaš o teh stvareh ali si na dejtu z nekom, in si morda celo všeč.[/quote]
Razlike je toliko, kolikor si jo narediš. S svojimi prepričanji. Kot napr. s kakšnim prepričanjem, da se na prvih zmenkih ne govori o družini, otrocih, ipd…. ampak se govori o… o čem se pa pravzaprav govori. O vremenu? Pticah selivkah? O svojih preteklih vezah? O čem je varno/ se sme govoriti… da ne bo vse skupaj… kaj? Čudno? Nenavadno? Nenormalno po Metkinem prepričanju?
Se strinjam. Ampak, ti so spet druga skrajnost, na eni so “izboraženci”, na drugi pa “neizobrženci”. Sicer pa vsak mora najprej dobro poznat svoje želje in to, kako želi živeti in kaj želi od partnerja. Druga naloga je, da takega človeka uspe prepoznat, kar je običajno težje, ker v tisti fazi zaljubljenosti “nič ne vidimo”. Razen, če je človek dovolj zrel, da se ne pusti zavesti. Življenje na vedno pripravi kakšno presenečenje, nič ni gotovo.[/quote]
O kakih presenečenjih ti bluziš. Kako presenečenje naj recimo diplomirani ekonomistki pripravi viličarist?
Pa sej ne morem verjet, odrasli ljudje, pa nakladate o odnosih ko otroci o risankah.[/quote]
Pa tak pravnik, ki sploh ne zna prav prebrati. Življenje nam pripravlja presenečenja, ne viličarist.
Drugače sem pa hodila z nekom s triletno poklicno šolo, ki mi je stalno pripravljal neke fore, je bilo zelo pestro 🙂
Ker se nekaj natolcuje v tej temi, češ, izobrazba ni važna, važno je “srce”. Heh. lepo je biti idealist in verjamem, da izjeme obstajajo, samo jaz mislim, da je večja verjetnost, da bosta partnerja imela več skupnega, če imata vsaj podobno stopnjo izobrazbe.[/quote]
No, vsaj v tej točki se dobro poznaš: da si včasih še otročji. Tole zgoraj je zelo naivno razmišljanje, ker je vsaj toliko izjem, kolikor ljudi je mogoče nekako stlačiti v to “pravilo”.
It, Vidim, da ne razumeš. Jaz ne iščem razmerja in to imam jasno napisano v profilu. Jasno sem napisala, da iščem le družbo za nek točno določen šport. Torej nisem hodila na zmenke, nisem pričakovala nič drugega kot to kar sem imela v profilu. Tipi pa težijo z otroci. Meni osebno se zdi zelo normalno, da prebereš profil osebe in če te profil pritegne, pišeš. Če se v profilu ne najdeš, potem ne pišeš.
[/quote]Tako kot Metka piše tudi sam opažam pri večini samskih “fantov”(35+ ;), ki jih poznam, da se pogovarjajo o puncah-ženskah kot o nekom, ki mu bo rodila otroke in o tem kako se potem take “babe” kar na lepem zmislijo in gredo od hiše, odpeljejo otroka in še pol grunta hočjo zraven….
In potem sledi zaključek, da je itak bolje biti sam kot pa si tako nakopat na glavo, ki itak ni za nobeno rabo, ker je povrhu še lena, ne bi nič delala, itd itd
Ne vidijo v njih neko sorodno dušo, ki bi jih osrečevala že s tem, ko je z njim, bolj nekoga, ki bi jim dal potomca (ni važno kaj je, samo da je sin zdrav… ;)in da bi si razdelila delo pri hiši.
Seveda bi ji za “nagrado”, ker bi prišla k hiši kupil kar bi si želela…. Kaj bi še rade drucga?
Lahko sem pa sfalil in ima Metka v profilu kak konjeniški šport vpisan in jim od tod asociacija na te živali…. :)))
Seveda. Je razlika ali se z nekom neobremenjeno pogovarjaš o teh stvareh ali si na dejtu z nekom, in si morda celo všeč.[/quote]Krivokljun ravno od tebe človek ne bi pričakoval kaj takega, kar je tu napisano, ko zase praviš, da si presegla družbene vzorce-stereotipe…. :/
Ali pa vseeno obstaja še nekaj tega pri tebi in le ni vse tako brezmejno?
Če bi prišel fant na (prvi in vsak naslednji) zmenek bogato naličen, oblečen v krilo, z rožo v laseh…. bi to bil prehudo porušen stereotip o moški modi? 😉
Ps
Samo verjetno od Krivokljunčice ne ta komentar (spet) ne bo nič “štime”, ker bo vržen v predel pod oznako “podje*avenja”….. :)))
To je pa tako, če poješ samo pol viagre, ker če bi celo bi bilo pa “je*anje”….. 😀
To niso zahtevni kriteriji, ampak omejeni kriteriji. Če te zanima samo materijalni vidik, kot je izobrazba in preskrbljenost oz. finančno stanje.[/quote]
Ah daj no, kaj pa naj si ženska počne z luzerjem, če se pogovarjamo o resni zvezi?[/quote]
Luzer je ali bo ženska, če na podlagi materijalnih kriterijev išče resnega moškega.
Robi, potem je večina žensk luzerk :). Večina žensk ni ravno vneta za moške brez službe.
Pač si tako predstavljamo skupno življenje, da vsak pol daje za stroške stanovnaja, položnic…
To niso zahtevni kriteriji, ampak omejeni kriteriji. Če te zanima samo materijalni vidik, kot je izobrazba in preskrbljenost oz. finančno stanje.[/quote]
Ah daj no, kaj pa naj si ženska počne z luzerjem, če se pogovarjamo o resni zvezi?[/quote]
Luzer je ali bo ženska, če na podlagi materijalnih kriterijev išče resnega moškega.[/quote]
Saj noben ne piše, da je treba iskat tiste brez zaposlitve. Lahko pa tudi tako razumeš, če ti je lažje.
Seveda. Je razlika ali se z nekom neobremenjeno pogovarjaš o teh stvareh ali si na dejtu z nekom, in si morda celo všeč.[/quote]
V čem je razlika? Zakaj se pa na dejtu ne da pogovarjat neobremenjeno, če ti je kdo všeč? Se bojimo pokazat svoja prepričanja, svoj pravi obraz?[/quote]
Ravno zaradi tega, ker lahko izpade, da si tisti drugi, ki ves v žaru govori o otrocih, družini, želi maternico, ne pa človeka ob sebi. Ne more bit isto.
Če pa te je že na začetku strah pokazat pravi obraz, pomeni, da imaš že vnaprej ustvarjena pričakovanja, kar je samo minus pri dejtanju. Človeka najprej spoznaš in če ti je všeč, se še dalje spoznavaš in potem šele zaljubiš, ne pa obratno!
Krivokljun, to si pa sedaj tako napisala, kot da se zaljubiš na “ukaz” oziroma svojo željo. 🙂
Ne na ukaz, ampak se da kontrolirat. Všeč mi je ni enako zaljubljenosti. Lahko ti je nekdo všeč, ampak se ne spustiš, ne odpreš zaradi različnih vzrokov, se razumsko držiš nazaj.
Zaljubljenost je fejk, to vsi vemo, nerealne podobe, ki ti zameglijo presojo, tako kot pri mamilaših, saj to je dokazano.
Če se pa zaljubiš v nekoga, ki ga že poznaš nekaj časa, je pa drugo, ker si se odločil se odpret, se mu predat. In so ti všeč dejanske stvari (ne namišljene lastnosti).
Forum je zaprt za komentiranje.