Ženitne posredovalnice?
No dobro, otroka si lahko želiš sam po sebi, tudi če si samski (krivokljunčica, tam tisti zazvlečeni film je zgodba o tem), je pa to, če ti nekdo na prvem zmenku in še to preko interneta(?!) začne o tem, kako bi imel otroka s tabo, prav specialno scary, pa če si jih dotična ženska še tako želi.
In načeloma si ženske bolj želijo otroke kot moški. Spet kr neko svetobolje noo…[/quote][/quote]Večna zgodba…. 🙂
Nekateri niso zahtevni in želijo že kar na prvem “zmenku” vedet kako in kaj namesto, da bi ustvarili pogoje da bi “kobila ali krava” :)))) sama izrazila željo, ki bi bila v skladu z njihovimi pričakovanji ;).
Če ne premore toliko taktnosti pa naj ta “bik ali žrebec” išče dalje na kakšnem drugem pašniku tiste manj zahtevne tik pred ovulacijo…..
To niso zahtevni kriteriji, ampak omejeni kriteriji. Če te zanima samo materijalni vidik, kot je izobrazba in preskrbljenost oz. finančno stanje.[/quote]
Poleg tega sam vedno bolj opažam, da “izobraženi” moški oziroma karieristi zelo malo časa posvetijo svojim ženam, družini. Verjetno so tudi izjeme, kot povsod drugod, ampak če malo logično pomisliš, nekdo, ki dela kariero, mu bo ta vzela veliko časa oziroma mu je visoka prioriteta in mu bo družina na drugem mestu. Zato je res zelo omejeno iskat partnerja po teh kriterijih.
Ne bo ravno držalo. Moj foter še OŠ nima pa se za družino ni niti malo menil. Otroke je samo naredil, ostalo mu je dol viselo. Oče na papirju.
Pa kar veliko takih poznam, povprečna izobrazba manj kot poklicna šola.
Tako, da če je nekdo izobražen, še zdaleč ne pomeni, da ne bo dober oče ali mož.
Moj oče je imel čas za gostilne, pijačo, za šolanje pa družino pa ne.
To niso zahtevni kriteriji, ampak omejeni kriteriji. Če te zanima samo materijalni vidik, kot je izobrazba in preskrbljenost oz. finančno stanje.[/quote]
Poleg tega sam vedno bolj opažam, da “izobraženi” moški oziroma karieristi zelo malo časa posvetijo svojim ženam, družini. Verjetno so tudi izjeme, kot povsod drugod, ampak če malo logično pomisliš, nekdo, ki dela kariero, mu bo ta vzela veliko časa oziroma mu je visoka prioriteta in mu bo družina na drugem mestu. Zato je res zelo omejeno iskat partnerja po teh kriterijih.[/quote]
Pajkec, oprosti, ampak meni res ni do debate s tipom, ki je na zrelostnem nivoju najstnika. Ta zrelostni nivo pa kažejo vse tvoje debate na MONu, ko se spravaljša na ženske, Markota, ves tvoj jadl jadl o ženskah, tvoj jadl jadl kako boš v celibatu, tvoje iskanje gat za tvojega kačona… to kaže zrelostni nivo najstnika. Taki me pa ne zanimajo. Torej se ne čutim ogrožena s tvoje strani, amapk se mi zdi preveč nezrel za debato.
Se strinjam. Ampak, ti so spet druga skrajnost, na eni so “izboraženci”, na drugi pa “neizobrženci”. Sicer pa vsak mora najprej dobro poznat svoje želje in to, kako želi živeti in kaj želi od partnerja. Druga naloga je, da takega človeka uspe prepoznat, kar je običajno težje, ker v tisti fazi zaljubljenosti “nič ne vidimo”. Razen, če je človek dovolj zrel, da se ne pusti zavesti. Življenje na vedno pripravi kakšno presenečenje, nič ni gotovo.
Tudi mene ne zanimajo skoraj 30-letnice očitno ne preveč prijetne zunanjosti ( to dokazuje prijavljenost na portalih za spoznavanje ), ki so se “odločile” da bi pa zdaj mogoče “nekaj resnega”, na poti do te odločitve pa so dale skoz bog ve koga vse.
Pa tudi sicer simi kot neka suha brez soli, nezanimiva, nerazgledana, brez smisla za humor, tako da, nič bat, nezanimanje je obojestransko.
Metka84, On_
a sem prav brala, omenjata kobilo, kravo oz. dajeta takšno primerjavo. Hm…
Meni pa ni nič nenavadnega govoriti (tudi s popolnimi neznanci, ki postajajo znanci, če tema tako nanese) o družini, otrocih, družinskih vrednotah ipd.. Še več, tudi moškega sogovornika vprašam, kaj si misli o tem, kako on to gleda, kako to doživlja, kaj si želi, kakšno vizijo ima (glede družine, otrok) ipd…. In ne bosta verjela, še vsak čisto neobremenjeno govori oz. odgovarja na moja vprašanja, pogovor teče. Vsaj takšen vtis imam, glede na odgovore, mimiko obraza…
Za kaj imam jaz potem tega moškega, konja ali bika? Ali teleta, mogoče…
Res, od kod vam takšni občutki oz. primerjave?
Se strinjam. Ampak, ti so spet druga skrajnost, na eni so “izboraženci”, na drugi pa “neizobrženci”. Sicer pa vsak mora najprej dobro poznat svoje želje in to, kako želi živeti in kaj želi od partnerja. Druga naloga je, da takega človeka uspe prepoznat, kar je običajno težje, ker v tisti fazi zaljubljenosti “nič ne vidimo”. Razen, če je človek dovolj zrel, da se ne pusti zavesti. Življenje na vedno pripravi kakšno presenečenje, nič ni gotovo.[/quote]
O kakih presenečenjih ti bluziš. Kako presenečenje naj recimo diplomirani ekonomistki pripravi viličarist?
Pa sej ne morem verjet, odrasli ljudje, pa nakladate o odnosih ko otroci o risankah.
Recimo, da jo “naloži” in pelje en krog:)).
Od kje dobivaš takšne asociacije? A veš, da prej spoznaš človeka z doktoratom, ki je brez domišljije kot marsikdo “povprečno” izobražen. Drugače pa strokovno znanje nima veze z izvirnostjo presenečenj. Razen, če gledaš z materialističnega vidika in zate presenečenje pomeni le, če je bogato.
Lahko jo z viličarjem odpelje na romantičen zmenek, na vilicah. A? Tega z bmw-jem ne moreš in še vsakdanje ni. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.