Zakaj ženske po določenih letih skupnega življena prevzamejo vlogo samo mame
To moti tudi mene. Sploh si ne moreš predstavljati v kakšni nemilosti se znajdemo vse tiste, ki pa to nismo. Ko te “samo mame” prebadajo s pogledi, ker imaš v torbici rezervne najlonke in črtalo za ustnice namesto robčka, ki bi ga po njihovem morala imeti za primer, če bi otrok slučajno kihnil ali dedc bolj nerodno prdnil.[/quote]
Margot ti si prava[/quote]v to pa res ni za dvomit…. :)))
Zakaj pa sta se tvoja poročila, Sadni? Oz. zakaj si pa tvoj foter ne poišče mlajše in zamenja tvojo mater, to bi že lahko storil v letih, ko si bil še otrok, saj kaj bo z eno vse življenje, ker je neumen ? :)))[/quote]
Si pa optimist, če misliš, da ti bom na takšno vprašanje odgovoril. Kdo si ti men, da me boš spraševal o družinskih članih ? LoL
Zakaj pa sta se tvoja poročila, Sadni? Oz. zakaj si pa tvoj foter ne poišče mlajše in zamenja tvojo mater, to bi že lahko storil v letih, ko si bil še otrok, saj kaj bo z eno vse življenje, ker je neumen ? :)))[/quote]
Si pa optimist, če misliš, da ti bom na takšno vprašanje odgovoril. Kdo si ti men, da me boš spraševal o družinskih članih ? LoL[/quote]
Verjetno si otrok ločenih, razpadlih zvez, in “tvoje travme” prihajajo izrazito do izraza na forumu skozi svoje vedenje, ki ni najbolj resno, a ne? ;))
Ali kaj konkretno te muči, da se toliko prejeziš na ljudi na teh virtualnih forumih? 😉
Tako da če malo širše premisliš, je še kako pomembno za otroka, da živi v stabilni družini, kjer se imata starša rada in sta povezana in kjer jih oče ne popiha ob prvi priliki z drugo, ker je “neumen”, kot si se izrazil.
Sadni je že povedal, da se ves čas zajebava oziroma zabava, ter smeji, tud če ne piše smajlijev zraven. Se pravi, da ga nikoli ne smemo jemati resno. Tudi takrat ne, ko te prosi, da ga pustiš na miru in takrat ne, ko toži Primožu in tudi takrat ne itn. :))
Samo, če ves čas zajebava, ne moremo vedet ali je s tem mislil resno. 😉
Mešaš vzrok in posledico. Ravno ženske so (ste) tiste, ki se že kmalu začnete pokroviteljsko obnašat do svojih “dedcev.” Same si izbirate podrejene, copatarske tipe moških, da jih lahko na vsakem koraku komandirate kot otroke. Suveren dec se ne bo nikdar pustil nadzirat, si nikdar dovolil, da bi ženska upravljala z njim. In ker so vam taki moški nedosegljivi ali pa vam predstavljajo prevelik izziv, si raje nabavite mlačneže kot so bili po vsej verjetnosti tudi vaši očetje, ker je razmerje s takimi podrejenci edino, ki ga obvladate, ker vam je domače še iz otroštva, ko ste opazovale svoje mame, kako upravljajo z vašimi očeti. Tista, ki noče otroka za moža, si takega tudi ne bo izbrala. Povsem preprosto.
Mešaš vzrok in posledico. Ravno ženske so (ste) tiste, ki se že kmalu začnete pokroviteljsko obnašat do svojih “dedcev.” Same si izbirate podrejene, copatarske tipe moških, da jih lahko na vsakem koraku komandirate kot otroke. Suveren dec se ne bo nikdar pustil nadzirat, si nikdar dovolil, da bi ženska upravljala z njim. In ker so vam taki moški nedosegljivi ali pa vam predstavljajo prevelik izziv, si raje nabavite mlačneže kot so bili po vsej verjetnosti tudi vaši očetje, ker je razmerje s takimi podrejenci edino, ki ga obvladate, ker vam je domače še iz otroštva, ko ste opazovale svoje mame, kako upravljajo z vašimi očeti. Tista, ki noče otroka za moža, si takega tudi ne bo izbrala. Povsem preprosto.[/quote]
Ojej, koliko posploševanja. Kak preprost je ta naš svet, če čisto vse popredalčkamo po kategorijah?
Toliko, kolikor “sort” moških je, toliko sort žensk je. In tu je sedaj v vezah ogromno mogočih variacij.
Med njimi je seveda tudi ta, ki si jo ti naštel, ampak kako ozek je tvoj pogled, če v paleti barvnih odtenkov vidiš samo eno določeno barvo, npr. sivo. Za takšnega bi potem lahko rekli, da je “farb-blind”. In večina raznih verskih in drugih skrajnežev deluje ravno na tem principu “barvne slepote”, ko vidijo vse enolično.
Mešaš vzrok in posledico. Ravno ženske so (ste) tiste, ki se že kmalu začnete pokroviteljsko obnašat do svojih “dedcev.” Same si izbirate podrejene, copatarske tipe moških, da jih lahko na vsakem koraku komandirate kot otroke. Suveren dec se ne bo nikdar pustil nadzirat, si nikdar dovolil, da bi ženska upravljala z njim. In ker so vam taki moški nedosegljivi ali pa vam predstavljajo prevelik izziv, si raje nabavite mlačneže kot so bili po vsej verjetnosti tudi vaši očetje, ker je razmerje s takimi podrejenci edino, ki ga obvladate, ker vam je domače še iz otroštva, ko ste opazovale svoje mame, kako upravljajo z vašimi očeti. Tista, ki noče otroka za moža, si takega tudi ne bo izbrala. Povsem preprosto.[/quote]
Ojej, koliko posploševanja. Kak preprost je ta naš svet, če čisto vse popredalčkamo po kategorijah?
Toliko, kolikor “sort” moških je, toliko sort žensk je. In tu je sedaj v vezah ogromno mogočih variacij.
Med njimi je seveda tudi ta, ki si jo ti naštel, ampak kako ozek je tvoj pogled, če v paleti barvnih odtenkov vidiš samo eno določeno barvo, npr. sivo. Za takšnega bi potem lahko rekli, da je “farb-blind”. In večina raznih verskih in drugih skrajnežev deluje ravno na tem principu “barvne slepote”, ko vidijo vse enolično.[/quote]
No, potem pa kar naštej to množino različnih variacij. Sicer pa, če ti gre tako na živce posploševanje, zakaj nisi najprej protestiral že proti samem naslovu te teme? Se ti ne zdi naslovno vprašanje hudo preposplošeno?
Komot. Potem si lahko tega privoščiš kolikor hočeš. Sploh ne bo opazil :))[/quote]
“Moj” še najbolj tisto opazi, kar mu je najmanj treba. Tako se mi dozdeva, da bi z lahkoto spregledal, da sem uporabila maskaro, pa niti pod približno, da sem tolk sitna, da sem samo še za v smeti.
Sicer pa ja, moškim je zunanjost zelo pomembna. In tudi ja, ženske sčasoma opustimo (ene več, druge manj) to “skrb” za sebe, za svojo ženstvenost, in živimo življenje mame in gospodinje… kar moškemu na nek način tudi paše, nikakor mu pa ni zadosti.
Naj je moški še tak gurman, samo dobra kuharica za štedilnikom ga ne bo dovolj vabila v zvestobo (vsaj čustveno ne), še manj pa v ljubezen.
Mešaš vzrok in posledico. Ravno ženske so (ste) tiste, ki se že kmalu začnete pokroviteljsko obnašat do svojih “dedcev.” Same si izbirate podrejene, copatarske tipe moških, da jih lahko na vsakem koraku komandirate kot otroke. Suveren dec se ne bo nikdar pustil nadzirat, si nikdar dovolil, da bi ženska upravljala z njim. In ker so vam taki moški nedosegljivi ali pa vam predstavljajo prevelik izziv, si raje nabavite mlačneže kot so bili po vsej verjetnosti tudi vaši očetje, ker je razmerje s takimi podrejenci edino, ki ga obvladate, ker vam je domače še iz otroštva, ko ste opazovale svoje mame, kako upravljajo z vašimi očeti. Tista, ki noče otroka za moža, si takega tudi ne bo izbrala. Povsem preprosto.[/quote]
Kje jih pa prodajajo?
Mislim, da je treba pri vsem tem biti precej realni. Kot sem se oblačila pred nosečnostjo, se zdaj bolj porekdo lahko oblečem. Pa ne zato, ker mi ne bi pristajalo, ampak zgolj zato, ker ni dovolj praktično. Enostavno težko tečeš po stopnicah z malim otrokom z 12 cm petk. Dokler ni shodil pa sem si težko predstavljala, da bi v takih petkah nosila še dodatnih 12 kg teže. Prav tako se težko sklanjaš z mini krilom, ko ga daješ v avto. Med poletjem sem bila vedno oblečena v belo. Zdaj je to možno samo, če nisem sama z naraščajem. Sicer si obriše roke, s katerimi je “počistil” avto, malce “pospravil” pesek, direkt v moje hlače/krilo. prej sem se lahko sekirala, da sem v deževju ščitila frizuro pod dežnikom, ko sem šla v avto. Zdaj moram paziti, da ne skače ravno po največjih lužah, da se on (poleg mene) ne premoči in poleg moje torbice imam vedno še vsaj njegov rucak. Će gremo h kakšni babici, še milijon drugih torbic s tako in drugačno opremo.
To seveda ne pomeni, da hodim zanemarjena okoli, ampak določene stvari se nedvomno spremenijo. Dan ima 24 ur in prej si jih imel samo zase, zdaj jih je pa treba deliti. In ne glede na to, kakšna flegma si, otrok potrebuje svoj čas in svojo pozornost. In če je moja draga polovica prej vsak drug dan občudovala moje noge v kratkem krilu, zdaj pač to doživi zgolj, če me zvečer kam pelje. Pa še takrat sem – roko na srce – porihtana v nulo zgolj v primeru, da je prej že vsaj dve uri nekdo drug štimal otroka in se mi ni bilo treba ukvarjat, kaj bo jedel za malico in večerjo, kaj je umazal, kaj je polil, kaj je popil, in kakšne neumnosti je vmes pogruntal. Ob tem seveda velja poudariti, da sem prej šla ven zvečer popolnoma sveža in z obilo energije. Zdaj pa se marsikdaj zgodi, da je to izvedljivo zgolj, če hitrost opravljanja vsega zvišam za dve prestavi, kar pomeni, da sem dobesedno crknjena preden sploh greva ven.
Pandora1, tebi celo uspe priti (predvidevam da pri majhnem otroku) kam “ven”?
Vse ostalo je pa seveda tako, kot pišeš.
Ampak nisem imela takšne “skrbi” v mislih. V mislih sem imela skrb za telo, da se ne zrediš oz. vsaj ne preveč, skrb za neko “higieno”, urejenost (kar ni nujno make-up), skrb za neko umirjenost, pomirjenost, harmonijo, tisto, ko si v sozvočju s sabo kot materjo, gospodinjo in žensko. Da veš, da za dobro ženo eno brez drugega ne gre.
To moški hočejo.
taprav desc ze že prvi dan dojenja zave, da je “cena” za potomstvo to, da je vsaj za čas dojenja “izgubil” lušne igračke ženskega oprsja ☺
v nadaljevanju pa je “cena” tudi njena “izgubljena” postava, celulit, tečnost … ☺
Forum je zaprt za komentiranje.