Zakaj noben ne gre na morje v italijo?

Jaz sem privilegiran: Žena je učiteljica italijanščine. Hči zna špansko praktično bolje kot slovensko.
Hrvaško znam pa samo jaz – pa se onda iskilavih na Hrvatskom.

Kam naj torej gremo?

Sever Italije – Padska nižina je eden najbolj industrijskih območij na svetu. Cela Italija živi od severa. Samo en Milano proizvede toliko kot 10 Slovenij skupaj. Padska nižina je tako ena industrijska packa, sicer se stanje izboljšuje a imaš industrijo praktično od Trsta do Riminija ob jadranski obali.

Na Hrvaškem na drugi strani industrije praktično nimajo. Država sloni na turizmu.

Kdaj slisali za jesolo, bibione,caorle?

mi hodimo v sanremo

sicer veliko dlje kot lošinj kamor smo prej hodili ampak odnos v turizmu do slovencev pa stokrat boljši

Tudi jaz imam same dobre izkušnje z Italijani, tudi če mnogi ne vedo veliko o Sloveniji te kar vzamejo za svojega. Govorim za domačine, ne za tujce, ki oddajajo v Italiji.

Všeč mi je Sardinija, Kalabrija…ampak pred Dalmacijo se lahko “skrijeta”.

Predeli severnejše v Ita mi niso všeč.

Dejstvo je, da Dalmacijo obožujem. Počutim se tako, kot doma. Zaradi res velike ljubezni do tega dela jadranske obale, smo si dol ustvarili tudi drugi dom.

3h in 15 min stran od doma.

Toliko potrebujem do Benetk. Oziroma do tja še več. Morje v okolici padske nižine mi ni všeč.

Pravkar smo prišle z kolegico in njeno hčerkico nazaj iz Ostunija- pokrajina Apulia na škornju Italije. Ker nas je lastnica apartmaja usmerila na prave lokacije kar se tiče hrane,pijače, pravih plaž v okolici,trgovine..lahko samo rečem da ni primerjave z Cro kar se tiče cen in uslug. Ogledali smo si trulije,bili v Safari Zoo.. Cene so nižje kot pri nas, vse je urejeno, čisto..Je pa problem najti koga ,ki govori angleško..V glavnem se jeseni vračamo na daljši dopust..

Za tistega, ki misli, da sporazumevanje ni bistveno… pred 15 leti, še oba študenta, sva šla z avtom v Toskano. Nastanjena v apartmaju v nekih toplicah. Super apartma, čist, opremljen, 3 spalnice, 2 kopalnici, za male pare, zunanji bazeni z animatorji, razgled, … ni da ni. Hrana bolj tako tako, imela sva polpenzion,  ki je bil neka srednja žalost. Par angleških besed je znala receptorka,  drugi najbrž za angleščino še niso slišali (niti na AC!). Potem se nama je en dan na poti nazaj do Firenc na AC pokvaril avto. Sicer vsi povsod zelo prijazni, ampak kaj ti pomaga prijaznost, če te človek ne razume niti tega, kaj je poštna številka. Obup, in še večji obup, ko so naju ob 13.00 iz neke mehanične delavnice v Livornu napotili ven, ker oni imajo sedaj “mangare” in zapirajo ta 3!!! ure. Sredi noči, ko je prišel gospod z avtovleko iz Slo, se mi je zdelo, da so se odprla nebesa… Nikoli več Italije, je rekel moj (sedaj že) mož.

Ampak ker se zarečenega kruha največ poje, sva bila potem še 2x, obakrat na ogledu kulturnih znamenitosti in obakrat z agencijo. Da pa bi šli tja na morje ali poletne počitnice, ga ne spravim nikoli več.

In iskreno, sploh ne vem, kaj naj bi bilo tako zelo narobe s Hrvaško.  Dalmacija je čudovita, tudi marsikateri otok. In mi imamo pač to srečo, da smo blizu. Poleg tega je majhnim otrokom čisto vseeno, ali prekladajo kamenčke nekje v Kvarnerju ali pa na grškem otoku. Je pa res, da mami ali pa ati potem v službi ne moreta reči, da so bili v/na XX, ampak “samo” na Hrvaškem…

En komentira, da Slovenci hodijo na HR zaradi znanja / poznavanja jezika, ker drugega ne znajo. Sem 50+ in res moja generacija se zna, vsaj za silo HR. Ampak veliko ljudi v moji generaciji zna se marsikateri jezik. Anglesko bi pa rekla, da se vecina zna vsaj za silo zmenit. V IT naletis na mlade, ki delajo v turizmu, pa o anglescini nimajo pojma. Kar se mi zdi zalost za turisticno drzavo. Na zalost v IT se nisem bila cisto na jugu, tam hvalijo. A je treba letalo, to pa za 4 ni poceni. Sicer je v Italiji veliko videti, bogata zgodovina, kultuta, vecinoma dobra hrana. Po drugi strani vecinoma slabsa nastanitev. Kar se morje tice, severni del Italije, je meni grozen (ta blizu nas), Dalmacija in HR otoki 100x boljsi.

rimini je res grozwn, a jug italije je prelep, je pa res da ni za vsakogar..

letalska karta na osebo je bila 33 e iz Zagreba,apartma z oceno 4.9 na Bookingu pa 70 e na dan.. rent a car pa 260 za 4 dni,vozili smo fiat pando..Kepica Gelata od 1.8-2,5e..

Zame ima Hrvaška dovolj lepe kampe in niti ne iščem drugje, pa blizu je z avtom 200 do 300 km.

Mi vsako leto en teden v Lido di Jesolo. Kamp Lido Union. Top počitnice…..

Moji otroci se na Hrvaškem sporazumevajo izključno v angleščini.
V kakšni drugi državi (Francija, Španija) pa v njihovem jeziku.

Hči je očitno vizionarka. Zdaj se uči arabščino. 🙂

Hrvaška je tujina. Še niste ugotovili tega?

Če Hrvaška ni tujina, potem ni niti Avstrija. Dlje časa smo bili z njimi kot v Jugi.
Mi smo bili Avstrija, Hrvaška je bila Madžarska (Ogrska).

Mene Italija vedno znova razocara. Tako eminentna zgodovina, tako razkošna arhitektura, tako veličastna umetnost, pa tako zanikrn narod! Moti me umazanija, od pasjih in človeških drekov, polomljenih in prepolnih košev za smeti, neurejenih javnih površin… ogaben sodoben svet! Kjer so že stari rimljani skrbeli za javna stranišča, stopiš pa na drek na vsakem koraku bogate zgodovine. Packi! Ogledi še ja, morje pa, ne hvala!

A ne bi šla raje na morje v Italijo namesto na oglede kjer redno stopaš na drekce?

Razumljivo, da ste bili razočarani, ampak to je del potovanj. Da se kaj zalomi, ni vse tako, kot si si predstavljala, in tako naprej. Jaz tega ne jemljem za slabo, prej kot neko dogodivščino.Pa sem prepotovala vsaj deloma vse kontinente in srečevala ljudi, kulture, ki so svetlobna leta od evropske. Ja, bilo je tudi veliko nevšečnosti, ampak ko pogledaš nazaj, se nasmehneš in ceniš vse take izkušnje. Razumem pa tudi, da je za večino ljudi neobvladljiv stres že to, da zamudijo na trajekt.

Če poznaš pot toka morja, potem ti je tudi jasno, da je v Italiji največji drek, ki ga po vsej hrvaški obali gor pobere, zgoraj obrne in po italijanski strani dol.

Nobena izobrazba, nobena šola in noben dokumentarec na TV ti ne da toliko življenjske modrosti, kot potovanja po znanih in neznanih destinacijah. Pa čeprav je to kdaj stresno, nečisto, nisi prilagojen itd. … vse to te kot človeka bogati in razširi um bolj, kot karkoli drugega 🙂

Bolje ne bi mogla napisati.

Ves drek (madžarski, poljski, češki, nemški, nizozemski, slovenski, bosanski…) s hrvaške  obale ostane na hrvaškem, ker razpade preden pride na odprto morje in se sesede na dno kjer postane hrana za ribe in rake, ki jih potem dobite v restavraciji na krožnik. Dobar tek lipi moji!

Niti ne. Morje kot tako je meni osebno izguba časa, ležim lahko skoraj vse leto ob domačem bazenu. Morje si vzamemo za malo počitka med turističnimi in raziskovalnimi ogledi znamenitosti in posebnosti.

ježki v morju so znak čiste vode!!

Govorimo o Italiji, mar ne? O Evropi, o evropskem standardu, kjer pričakuješ neko primerljivost z razvitim svetom. Pri tem, kar bi lahko Italija bila glede na danosti, pač mene osebno razočara. Bolj kot Španija in bolj kot Francija, kjer imam enak kriterij ocenjevanja. Slabše srečaš v Londonu, ostali del otoka do severa je ok. Primerjam z vsemi eu državami, ker sem bila v vseh, večino po cesti v tisoče kilometrih, razen Finske in Litve, ki bosta za penzijo. Italija je pač država, kjer so pričakovanja na višjem nivoju in kjer je drek na pločniku meni osebno moteč, tudi če je vam to sprejemljivo. Necistoče kot take tudi sicer ne prenašam, zato moj potovalni domet ni, kjer je vse sprejemljivo, tudi če vam ti izzivi sedejo in so vam domači. Kljub vsemu smo bili na nekaj takih destinacijah, ravno dovolj, da smo ugotovili, da je svet prevelik, da bi ga obšli v enem življenju, zato izbiramo destinacije, kjer nam drek na cesti ostaja postandard. Bili v okoli petdeset državah, zato menim, da relevantno ocenim, da je Italija zanemarjena država in da so ljudje tam packi. Upam, da to ne izkazuje v včasih očeh naše zaplankanosti. Morje v Italiji pojdite pogledat pozimi. Blišč z lučkami načičkanih lokalčkov na obalah so nekaj, kjer ne bi vzela niti pijace iz steklenice, ko te prepričajo zanemarjeni stari in razpadajoči hladilniki na paletah, po katerih ščijejo potepuški psi.