Vzgoja otroka
Z vsem se nekako strinjam, le tole mi ni povsem jasno. Zakaj bi to lahko bilo dovoljeno le očetu in ne tudi mami. Če bo mama dovoljevala vse, oče pa le določene stvari, bo otrok zmeden, kaj sme in kaj ne sme oziroma kaj je prav in kaj ni prav. Mislim, da imata oba starša opcijo prepovedovati in izkazovati ljubezen. In tako se mi tudi zdi prav, za dobro otroka seveda.[/quote]
Tudi Marko Juhant se bi strinjal s tabo, Marko.
Pravi, da naj avtoritativen tisti starš, ki je takrat (kot je potrebno biti avtoriteta) prisoten ob otroku. Torej če očeta ni doma, mora biti mama tista, ki je avtoriteta.
Kar pa ne pomeni, da je avtoritativna na isti način, kot oče.
Hm… pravijo, da se otrok rodi z občutkom, da sta z mamo ENO. Ne vem, če je to ravno ljubezen, saj majhni otroci še ne znajo imeti radi. Mislim, da ne.
Mislim, da se ljubezni naučimo tekom odraščanja in nam ni dana oz. prirojena, kot nam je prirojen občutek strahu, naprimer. Saj se še spominjate, kajne, te reflekse ob rojstvu, ki lahko trajajo po nekaj mesecev otrokovega življenja (ob normalno razvitem otroku)…
Saj tudi če meni ne bi dajali jesti bi enkrat – prej ali slej – crknila od lakote. Ne glede na moj značaj.
A je to tudi fatalizem ali preprosto dejstvo?[/quote]
seveda bi, v tem je bistvo, geni bi v tem primeru le določili časovnico crkovanja…..v tem primeru, ki ga navajaš potrjuješ zgornje trditve, v okolju, ki ti bo dajal hrano boš prosperirala in razvijala svoje potenciale , v okolju, ki ti bo hrano odvzel boš crknila od lakote, od tvojega značaj pa je odvisno ali boš umirala z nasmehom na ustih , cepetala od jeze ali se vdala v usodo-to zadnje je bolj fatalizem kot dejstvo predvidevam?
Z vsem se nekako strinjam, le tole mi ni povsem jasno. Zakaj bi to lahko bilo dovoljeno le očetu in ne tudi mami. Če bo mama dovoljevala vse, oče pa le določene stvari, bo otrok zmeden, kaj sme in kaj ne sme oziroma kaj je prav in kaj ni prav. Mislim, da imata oba starša opcijo prepovedovati in izkazovati ljubezen. In tako se mi tudi zdi prav, za dobro otroka seveda.[/quote]
Tudi Marko Juhant se bi strinjal s tabo, Marko.
Pravi, da naj avtoritativen tisti starš, ki je takrat (kot je potrebno biti avtoriteta) prisoten ob otroku. Torej če očeta ni doma, mora biti mama tista, ki je avtoriteta.
Kar pa ne pomeni, da je avtoritativna na isti način, kot oče.[/quote]
Saj nisem rekel, da mora bit na isti način. Vsak človek je avtoritativen na svoj način, saj je vsak posameznik osebnost zase.
Saj tudi če meni ne bi dajali jesti bi enkrat – prej ali slej – crknila od lakote. Ne glede na moj značaj.
A je to tudi fatalizem ali preprosto dejstvo?[/quote]
seveda bi, v tem je bistvo, geni bi v tem primeru le določili časovnico crkovanja…..v tem primeru, ki ga navajaš potrjuješ zgornje trditve, v okolju, ki ti bo dajal hrano boš prosperirala in razvijala svoje potenciale , v okolju, ki ti bo hrano odvzel boš crknila od lakote, od tvojega značaj pa je odvisno ali boš umirala z nasmehom na ustih , cepetala od jeze ali se vdala v usodo-to zadnje je bolj fatalizem kot dejstvo predvidevam?[/quote]
Ne, dragi flashgordon, moji geni ne bi imeli nobenega vpliva na čas crkovanja.
Čas crkovanja bi določila količina zaloge v mojem telesu, vzdržljivost in takratna telesna aktivnost/poraba. Tako da bi brez hrane crknila, ne glede na to, da sem po značaju zelo trmasta.
seveda bi, v tem je bistvo, geni bi v tem primeru le določili časovnico crkovanja…..v tem primeru, ki ga navajaš potrjuješ zgornje trditve, v okolju, ki ti bo dajal hrano boš prosperirala in razvijala svoje potenciale , v okolju, ki ti bo hrano odvzel boš crknila od lakote, od tvojega značaj pa je odvisno ali boš umirala z nasmehom na ustih , cepetala od jeze ali se vdala v usodo-to zadnje je bolj fatalizem kot dejstvo predvidevam?[/quote]
Ne, dragi flashgordon, moji geni ne bi imeli nobenega vpliva na čas crkovanja.
Čas crkovanja bi določila količina zaloge v mojem telesu, vzdržljivost in takratna telesna aktivnost/poraba. Tako da bi brez hrane crknila, ne glede na to, da sem po značaju zelo trmasta.[/quote]
oba se strinjava, da bi brez hrane crknila, samo časovnico crkovanja pa ti določajo v prvi vrsti geni…hitrost kurjenja zalog, presnovo, kako hitro bo telo požrlo maščobe in mišice..značaj pa ti bo določal o tem kdaj in če boš obupala nad crkovanjem na obroke….
o % je težko govoriti, človeka določa genotip in vpliv okolja, če malo poenostavimo…vzami sadiko jablane ene sorte cepljeno na enako podlago, nato pa eno jablano posadi na rodovitno zemljo, jo neguj, ji posvečaj skrb, drugo pa posadi na nerodovitno zemljo in jo zanemari…..v nekaj letih ti bo jasno, da se jablani z enakim genskim materialom razvijata popolnoma različno, od rasti ,cvetenja do rodnosti in plodov…..in sem prepričan ,da z otroci ni nič drugače, niti ne more biti…sicer pa poglej še raziskave o enojajčnih dvojčkih, ki so bili ločeni pri rojstvu in kako so se različno oblikovali v različnih okoljih….margot se moti in njen fatalizem ne pije vode.[/quote]
to si dobro napisal in tudi primer je dober.
načelno je najlažje biti pameten s tujo pametjo (jaz sedaj s to povezavo) in v teh časih to ni težko, da pa neki približno dober rezultat.vsaj za nas, ki nismo te stroke.
Z vsem se nekako strinjam, le tole mi ni povsem jasno. Zakaj bi to lahko bilo dovoljeno le očetu in ne tudi mami. Če bo mama dovoljevala vse, oče pa le določene stvari, bo otrok zmeden, kaj sme in kaj ne sme oziroma kaj je prav in kaj ni prav. Mislim, da imata oba starša opcijo prepovedovati in izkazovati ljubezen. In tako se mi tudi zdi prav, za dobro otroka seveda.[/quote]Se strinjam s tabo.
Mogoče sem bil malo površen in bi moral poudarit, da ko se ne spoštuje meje, da je predvsem očetova naloga, da jih brani in ne, da nemo opazuje kako se mama bocka z mulci, češ naj sama uveljavi svojo voljo, da se ne bo on zameril otrokom…. ali pa da sta starša itak enaka v svojih vlogah – nista! Sploh ne iz zornega kota otroka, vzgoja je pa namenjena njemu 😉
Ko gre vse gladko je vseeno kdo postavlja pogoje in prav je da jih oba a, da bi umsko zdrav otrok kar tako, brez upora pustil, da se ga omejuje se zgodi sila redko in takrat je prav, da predvsem oče brani (skupno?) postavljene meje, pa ne zato, ker bi bil on mogoče kaj več/manj vreden ampak zaradi preprostega dejstva, ker otrok očeta drugače dojema kot dojema mamo.
Temu občutku se reče čustvena na/povezanost. Mislim, da to definira ljubezen. 😉
Pa ne samo zato, ampak tudi zato, ker ponavadi tudi oče otroka malo drugače dojema, kot mama in mu je to običajno malo lažje.
Pa ne samo zato, ampak tudi zato, ker ponavadi tudi oče otroka malo drugače dojema, kot mama in mu je to običajno malo lažje.[/quote]….kar pa (sočutni) mami povečini ni všeč in brani “ubogo” dete, da mu oče ne bi spreminjal (gensko zapisan) značaj…. 😉
Rezultat: (“prilagodljiv”) očka dobi “prepoved približevanja” in prenočuje na kavču, spalnici pa spi mama in “ubogo” dete ….. :)))
Vzgoja otrok je zelo enostavna reč …v teoriji in ko še nimaš otrok. Vsakomur je bolj ali manj jasno, kakšen naj bi bil “rezultat”.
Ko pa je treba v praksi do tega rezultata priti, pa stvari niso tako enostavne. Ko se lotiš vzgoje, dobiš “testo” – ki je, kot nekateri zagovarjate “genetsko” pogojeno. Jaz ne vem, ali bi temu rekla genetsko, ampak nekateri otroci se že prvi dan, ko privekajo na svet, pol dneva in noči derejo kot nori, drugi pa v glavnem spijo in jejo, tretji spet nekaj drugega…). Nekateri otroci imajo moćnejšo voljo in težje uveljavljaš svoj “red”, drugi so bolj prilagodljivi.
Potem je pa seveda tu faktor “starš”, ki je tudi v nekem obdobju svojega življenja in glede na to, kaj se mu “dogaja”, je lahko bolj strog, bolj permisiven, bolj ali manj zahteven, itd. Verjamem, da če si v službi 12 ur na da, nimaš 13. in 14. uro niti volje niti moči niti ambicije in morda celo želje, da bi “discipliniral” svoj razvajeni naraščaj, temveč popustiš ali zgolj uživaš v njegovi družbi. Drugi tak primer so ločeni starši, ki so pri vzgoji neusklajeni, po možnosti še skregani ali v dolgotrajnih postopkih ločitve, in se pri otroku borijo za priljubljenost.
Kako lahko starši, ob tem kar se jim dogaja v življenju uberejo (In se obnašajo v skladu s tem) pravi pristop, ki je najbolj primeren za “dobljeno” testo, da bodo dosegli rezultate, za katere bolj ali manj vsi vemo, kakšni morajo biti … to je umetnost. Ali pa vzgoja.
Za prvo ni nikoli prepozno, za drugo pa mislim, da je že. :))[/quote]
Misliš, da otroci več ne bodo zrasli ? :)[/quote]
Potem pa še tako nič ni zamujeno, če so še tako mladi. :))
Misliš, da otroci več ne bodo zrasli ? :)[/quote]
Potem pa še tako nič ni zamujeno, če so še tako mladi. :))[/quote]
Po mojih izračunih bo eden od otrok zrasel še cca 3-5 cm, drugi pa še cca 25-30 cm :)). Moja garderobna omara že nestrpno pričakuje ta trenutek, saj bodo po tistem sledile korenite spremembe,
oziroma drugače povedano: vsi domači bodo lahko le nemo opazovali mojo stilsko preobrazbo :)))
Dragi seba111, glede na to, da imaš ravno otroka na poti, za nas pa ni nekih realnih izgledov, da bi opustili to nekoristno početje, kot je pisanje na MON, predlagam, da to temo vnovič odpremo čez cca 20 let. V kolikor tvoj sin zraste v očarljivega šarmerja, lomilca ženskih src, jebacha, ki se mu ženski spol ne bo mogel upreti, bom požrla vsako izrečeno besedo in celemu svetu priznala, da sem vse življenje živela v zmoti. Če bo ob tem kogarkoli spreletel kakšen pomislek, naj samo povem, da sem po naravi velika hazarderka, zato sem stavila na izrazito dominantne gene :)))
Kolegica: Ja margo kaj pa počne tvoj sin? Saj bo vse razbil. Ja kako si ga pa vzgojila ?
Margot: Eh pusti ti vzgojo to ni nič. To ma po očetu on je divjak.
Kolegica: Margo ampak sedaj je še čas, da to popraviš majhen je še prični z vzgojo.
Margot: Eh ne se ne da! To ima v genih!
Sin: Mami lulat me!
Margot: Joj pa ne že spet! Saj si bil ravno deset minut nazaj.
Sin: Če me lulat me lulat!
Margot: Vidiš to ma po meni.
Forum je zaprt za komentiranje.