Vzgoja otroka
Dopovej ti to tistemu otroku, katerega starši zdaj pozornost usmerjajo ne več samo nanj, pač pa tudi na brata oziroma sestro. Ne meni. :))
Na značaj lahko vplivaš. Primer: če veš, da si impulziven in to sprejmeš kot problem, s katerim se želiš soočiti, potem boš delal v smeri obvladovanja. Pravtako lahko starš pri otroku vzpodbuja tiste lastnosti, ki so pozitivne in teži k razvoju tistega, kar je v človeku dobro. A po drugi strani otroku omogoča razumeti, zakaj nosi v sebi tudi značajske poteze, ki niso vedno dobrodošle in se je potrebno učiti v smeri obvladovanja samega sebe.
S tem se ne morem strinjati, saj se “jaz” šele izoblikuje na podlagi vzorcev, ki jih možgani prejmejo iz okolja. In to že v maternici.
Jaz ali ego šele nastane, ko se ustvari dovolj velik center prepričanj, ki predstavljajo temelj zavedanja.[/quote]
Tud jaz se s tam zapisanim ne morem strinjat, ampak Antilopca vseeno hvala 🙂
Hmmm, tvoja ljubezen je odvisna od potrpljenja?[/quote]
Pač nisem idealen starš. 🙂
Starš, ki ima le enega otroka in s tem več časa za otroka, mu lahko ponudi več pozornosti in s tem bo otrok dobil občutek, da mu starš ponuja več ljubezni.[/quote]
Nihče ni idealen starš, verjemi. Pa vendar ne bi pogojevala moje ljubezni do otrok s svojim potrpljenjem. Torej, če niso točno taki, kot jih želiš se nivo tvoje ljubezni spusti? In jim to tudi poveš? A ni to čustveno izsiljevanje?
S tvojo teorijo, da lahko enemu otroku nudiš zaradi več časa več ljubezni se pa sploh ne strinjam.
Sigurno ni podedoval (primernega) odnosa do soljudi in iz tega izhaja tudi sposobnost ubijanja nap.
Podobno kot nekdo, ki živi v “glasbenem okolju” bolj razvije predel možganov, ki so “odgovorni za melodije” in je pri tistem, ki nima teh dražljajev iz okolja, zakrnel, tako tudi nekdo razvije agresijo do ljudi in je v povezavo s slabimi odnosi, sposoben ubijat.
Znano je, da otroci, ki so leta rasli brez socialnih stikov (zapuščeni, ki so preživeli pri živalih nap.), niso razvili govora, se ne zmorejo družbi primerno obnašat in se jih tega kasneje ne da naučit, iz preprostega razloga, ker predeli možganov odgovorni za socialne stike in govor, sploh niso razviti.[/quote]
Seveda. In nekdo, ki živi na Kredarici gotovo dodobra razvije mišice. Ampak kakšne ima to zveze z značajem?[/quote]Pogosto slišimo, da so si otroci različni čeprav so vsi od istih staršev, torej mora bit tudi temu primerno različna vzgoja od katere je odvisno kako se bo vsak od njih nosil s svojim (podedovanim) značajem.
Predvsem se danes poudarja, da mora bit pri vzgoji “veeeeliiokoooo ljubezni” kar nekateri razumejo, da dopuščajo otroku (skoraj) vse kar si ta izmisli, (otroku ni potrebno upoštevat družbeno veljavnih norm začenjši s tem, da se ne navadi bit brez plenic do x let, se ne zna obnašat za mizo…) kar v končni fazi pripelje do tega, da otrok nima pojma kako so te ugodnosti do njega prišle, da se je nekdo moral (v imenu veeeelikeeee ljubezni) odreč marsičemu (kupuje plenice, žrtvuje svoj čas in ga hrani, ko bi laho že jedel sam…), da je to njemu nudil in rezultat te vzgoje je lahko samo egoist, ki z leti želi več in več ne oziraje se na žrtve okoli sebe…. :/
Dopovej ti to tistemu otroku, katerega starši zdaj pozornost usmerjajo ne več samo nanj, pač pa tudi na brata oziroma sestro. Ne meni. :))[/quote]
Pravzaprav je to precej preprosto, če le tudi sam tako čutiš. In verjetno ne boš verjel, otrokom je to precej enostavno dopovedati, predvsem pa dokazati.
Saj Robi sploh tega nikjer ni napisal. Madona, če svoje otroke tako narobe razumete, potem res ne vem, kako se počutijo te občutljive duše. :))
Napisal je le, da otrok to občuti kot manj ljubezni. Pa še to ni nujno kaj slabega.
Dopovej ti to tistemu otroku, katerega starši zdaj pozornost usmerjajo ne več samo nanj, pač pa tudi na brata oziroma sestro. Ne meni. :))[/quote]
Če bi lahko, potem ne bi bilo ljubosumnosti. 🙂
Ne strinjaš se, ker izhajaš le iz sebe in svojih prepričanj.
Pri vsakem odnosu pa imamo vsaj dva subjekta, kjer je treba upoštevati in se zavedati ne le svojih edino pravilnih prepričanj, ampak tudi to, kako druga oseba doživlja naša dejanja. Vse temelji na relativnosti in ima zato vsak po svoje prav, saj gleda na svet iz svoje perspektive.
Ti lahko rečeš, da imaš za vse otroke enako količino ljubezni in da otrok ne sme biti ljubosumen, a otrok to doživlja na povsem drugačen način.
Ti seveda hočeš vedno biti dobra in ljubeča mati, a otrok pa ne gleda iz tvoje perspektive, ampak iz svoje.
Saj Robi sploh tega nikjer ni napisal. Madona, če svoje otroke tako narobe razumete, potem res ne vem, kako se počutijo te občutljive duše. :))
Napisal je le, da otrok to občuti kot manj ljubezni. Pa še to ni nujno kaj slabega.[/quote]
Ja, hočem poudariti to, kako otrok kaj doživlja.
In to še ni pogoj, da je s tem kaj narobe, kot to lahko občuti starš.
Dopovej ti to tistemu otroku, katerega starši zdaj pozornost usmerjajo ne več samo nanj, pač pa tudi na brata oziroma sestro. Ne meni. :))[/quote]
Če bi lahko, potem ne bi bilo ljubosumnosti. 🙂
Ne strinjaš se, ker izhajaš le iz sebe in svojih prepričanj.
Pri vsakem odnosu pa imamo vsaj dva subjekta, kjer je treba upoštevati in se zavedati ne le svojih edino pravilnih prepričanj, ampak tudi to, kako druga oseba doživlja naša dejanja. Vse temelji na relativnosti in ima zato vsak po svoje prav, saj gleda na svet iz svoje perspektive.
Ti lahko rečeš, da imaš za vse otroke enako količino ljubezni in da otrok ne sme biti ljubosumen, a otrok to doživlja na povsem drugačen način.
Ti seveda hočeš vedno biti dobra in ljubeča mati, a otrok pa ne gleda iz tvoje perspektive, ampak iz svoje.[/quote]
Seveda govorim iz svoje perspektive, kot tudi ti samo iz svoje. Svoje ljubezni pač ne pogojujem z izpolnjevanjem mojih želja in pričakovanj. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da nimam zahtev.
Dopovej ti to tistemu otroku, katerega starši zdaj pozornost usmerjajo ne več samo nanj, pač pa tudi na brata oziroma sestro. Ne meni. :))[/quote]
Pravzaprav je to precej preprosto, če le tudi sam tako čutiš. In verjetno ne boš verjel, otrokom je to precej enostavno dopovedati, predvsem pa dokazati.[/quote]
Point je bil povsem drugje, upam da ga nisi spregledala, glede na to, da debato pelješ dalje. 🙂 Se pa delno strinjam s teboj. Preprosto je, če znaš. Ampak vsak starš misli, da zna. :))
Saj Robi sploh tega nikjer ni napisal. Madona, če svoje otroke tako narobe razumete, potem res ne vem, kako se počutijo te občutljive duše. :))
Napisal je le, da otrok to občuti kot manj ljubezni. Pa še to ni nujno kaj slabega.[/quote]
Ja, hočem poudariti to, kako otrok kaj doživlja.
In to še ni pogoj, da je s tem kaj narobe, kot to lahko občuti starš.[/quote]
Ja, tudi mi smo bili otroci; jaz, ti Marko… z različnimi izkušnjami. In vsak ve zase.
To je samo tvoje prepričanje, da ne pogojuješ. Otrok pa tvoje zahteve in pričakovanja pogojuje z ljubeznijo.
Ko ne sprejemaš otrokovih želja in mu postavljaš meje, otrok to občuti kot nesprejemanje in odsotnost ljubezni.
Zato pride do kontra efekta, ko starši, ker želijo biti popolni in živeti v svojem prepričanju, da z ničemer ne pogojujejo ljubezni, otroku dopuščajo preveč in vzgajajo permisivno.
To je samo tvoje prepričanje, da ne pogojuješ. Otrok pa tvoje zahteve in pričakovanja pogojuje z ljubeznijo.
Ko ne sprejemaš otrokovih želja in mu postavljaš meje, otrok to občuti kot nesprejemanje in odsotnost ljubezni.
Zato pride do kontra efekta, ko starši, ker želijo biti popolni in živeti v svojem prepričanju, da z ničemer ne pogojujejo ljubezni, otroku dopuščajo preveč in vzgajajo permisivno.[/quote]
To so samo tvoje predpostavke, saj ne veš kaj in kako razume in dojema moj otrok. Ali pač? 🙂
To je samo tvoje prepričanje, da ne pogojuješ. Otrok pa tvoje zahteve in pričakovanja pogojuje z ljubeznijo.
Ko ne sprejemaš otrokovih želja in mu postavljaš meje, otrok to občuti kot nesprejemanje in odsotnost ljubezni.
Zato pride do kontra efekta, ko starši, ker želijo biti popolni in živeti v svojem prepričanju, da z ničemer ne pogojujejo ljubezni, otroku dopuščajo preveč in vzgajajo permisivno.[/quote]
To so samo tvoje predpostavke, saj ne veš kaj in kako razume in dojema moj otrok. Ali pač? :)[/quote]
Kolikor vem, si tudi ti prej zeeeelooooo na splošno komentirala. Ko si dobila kontraefekt pa si zelo omejila dogajanje…
To je samo tvoje prepričanje, da ne pogojuješ. Otrok pa tvoje zahteve in pričakovanja pogojuje z ljubeznijo.
Ko ne sprejemaš otrokovih želja in mu postavljaš meje, otrok to občuti kot nesprejemanje in odsotnost ljubezni.
Zato pride do kontra efekta, ko starši, ker želijo biti popolni in živeti v svojem prepričanju, da z ničemer ne pogojujejo ljubezni, otroku dopuščajo preveč in vzgajajo permisivno.[/quote]
To so samo tvoje predpostavke, saj ne veš kaj in kako razume in dojema moj otrok. Ali pač? :)[/quote]
Točnega podatka res nimam. :)))
Pišem na splošno o tem kako delujejo naši vzorci in kako jih doživljamo. Zato niso le predpostavke, ampak moje in druge izkušnje.
Pravzaprav je to precej preprosto, če le tudi sam tako čutiš. In verjetno ne boš verjel, otrokom je to precej enostavno dopovedati, predvsem pa dokazati.[/quote]
Point je bil povsem drugje, upam da ga nisi spregledala, glede na to, da debato pelješ dalje. 🙂 Se pa delno strinjam s teboj. Preprosto je, če znaš. Ampak vsak starš misli, da zna. :))[/quote]
Saj vendar vidiš po reakciji otroka, kako sprejme bratca/sestrico. Govorim izključno iz svoje izkušnje. Pa ti? 😉
To so samo tvoje predpostavke, saj ne veš kaj in kako razume in dojema moj otrok. Ali pač? :)[/quote]
Kolikor vem, si tudi ti prej zeeeelooooo na splošno komentirala. Ko si dobila kontraefekt pa si zelo omejila dogajanje…[/quote]
Vsaka splošna debata pride slej, kot prej na naše povsem osebno dojemanje. Če ga le upaš podati. 🙂
Seveda. In nekdo, ki živi na Kredarici gotovo dodobra razvije mišice. Ampak kakšne ima to zveze z značajem?[/quote]Pogosto slišimo, da so si otroci različni čeprav so vsi od istih staršev, torej mora bit tudi temu primerno različna vzgoja od katere je odvisno kako se bo vsak od njih nosil s svojim (podedovanim) značajem.
Predvsem se danes poudarja, da mora bit pri vzgoji “veeeeliiokoooo ljubezni” kar nekateri razumejo, da dopuščajo otroku (skoraj) vse kar si ta izmisli, (otroku ni potrebno upoštevat družbeno veljavnih norm začenjši s tem, da se ne navadi bit brez plenic do x let, se ne zna obnašat za mizo…) kar v končni fazi pripelje do tega, da otrok nima pojma kako so te ugodnosti do njega prišle, da se je nekdo moral (v imenu veeeelikeeee ljubezni) odreč marsičemu (kupuje plenice, žrtvuje svoj čas in ga hrani, ko bi laho že jedel sam…), da je to njemu nudil in rezultat te vzgoje je lahko samo egoist, ki z leti želi več in več ne oziraje se na žrtve okoli sebe…. :/[/quote]
Se strinjam. Ampak še vedno ne razumem kaj ima to opraviti z značajem?
Če se nekdo rodi kot levičar in ne desničar je eno, če pa do xx let noče jesti niti s tisto svojo levo roko, je pa spet nekaj drugega. Se ti ne zdi?
Point je bil povsem drugje, upam da ga nisi spregledala, glede na to, da debato pelješ dalje. 🙂 Se pa delno strinjam s teboj. Preprosto je, če znaš. Ampak vsak starš misli, da zna. :))[/quote]
Saj vendar vidiš po reakciji otroka, kako sprejme bratca/sestrico. Govorim izključno iz svoje izkušnje. Pa ti? ;)[/quote]
Govorim izključno iz razloga, ker je Antilopa omenila, da imajo starši dva povsem različna otroka pri istem načinu vzgoje. :)) Torej iz svoje izkušnje tukaj na forumu. :))
Point je bil povsem drugje, upam da ga nisi spregledala, glede na to, da debato pelješ dalje. 🙂 Se pa delno strinjam s teboj. Preprosto je, če znaš. Ampak vsak starš misli, da zna. :))[/quote]
Saj vendar vidiš po reakciji otroka, kako sprejme bratca/sestrico. Govorim izključno iz svoje izkušnje. Pa ti? ;)[/quote]
Na začetku sprejme z navdušenjem….Kaj pa pozneje, ko spozna, da mama nima več toliko časa za njega ?
Zakaj potem otrok velikokrat pride do spoznanja in mami očita, da ga nima več rada ?
Saj pa mama v ničemer ne pogojuje svoje ljubezni….
Jaz tudi ne. Pa naj bo moj NE še ne vem kakšen velik izraz ljubezni.
Otrok rabi ljubezen in meje.[/quote]
Se popolnoma strinjam.
Imam pa vprašanje: a potem tvoj NE pomeni strah v otroških očeh ali pa jezo, da ga nimaš več rad?
Moj otrok ve, da je moj NE neodvisen od ljubezni.
Forum je zaprt za komentiranje.