Vzgoja otroka

Mislim lahko gremo še dlje in pridemo do tega da permisivna vzgoja nikakor ni odgovorna da so današnji otroki tako scrkljani in parajo živce učiteljem po šolah.

O ne kje pa to je zaradi genov !

Antilopa očitno si prišla tudi sama do tega, da vpliv vzgoje bistveno presega margotinih 5% in se vzpenja vsaj tja do 70% :)[/quote]

Mislim, da je eksaktna razprava o odstotkih popolnoma brezpredmetna … imam bolj občutek, da so ti procenti lahko raztegnjeni od 5% pa tja do 95% , enkat v prid vzgoje, drugič spet v prid genetike … pač od človeka do človeka različno … za vsakogar ena druga mešanica .[/quote]

No ja se strinjam vendar ne od 5% navzgor pač pa od 50% navzgor

To je, ko se geni utrgajo z verige …

Pa še res je :))

Torej lahko predvidevamo, da so te starši vzgajali v impulzivnega človeka?!?

Vse je zarad genov!

To je, ko se geni utrgajo z verige …[/quote]

Hahaha 😀 😀

Trdila je, vzgoja ne vpliva na ZNAČAJ, ne pa na priučene vzorce vedenja. To je treba ločiti, mnogi pa to zamenjujete.

Pa še res je :))

Torej lahko predvidevamo, da so te starši vzgajali v impulzivnega človeka?!?[/quote]

Absolutno ne vendarle se mi ne zdi verjetno, da bi značaj podedoval od kogarkoli drugega kot od staršev. Nagnjenost k boleznim ja za značaj pa nisem prepričan.

Ogromen bistveno večji vpliv na moje obnašanje v najstniških letih in kasneje je imela name vzgoja.

Bistveno bistveno večji vpliv.

Trdila je, vzgoja ne vpliva na ZNAČAJ, ne pa na priučene vzorce vedenja. To je treba ločiti, mnogi pa to zamenjujete.[/quote]

No, vsaj eden, ki razume.

Jaz tudi ne. Seveda pa obstajajo določene nagnjenosti in (prirojene) fizične karakteristike, ki uravnavajo hormonsko sliko in s tem vplivajo na počutje in karakter.
Res pa je, da dandanes večinoma otroke vzgaja družba, kot so vrtec, šola…..A vpliva staršev ne smemo zanemariti. Saj je velikokrat pri raznih psihoanalizah in težavah, možno potegniti vzporednice med samim načinom vzgoje in težavami s katerimi se otrok spopada.

Ljubeča družina na vzven, je lahko za odraščajočega otroka/fanta nekaj povsem drugega. Tako da takole teoretiziranje ni merodajno :)[/quote]

Seveda pa je ta najhujši ameriški zločinec podedoval gene le od svoje matere in očeta, ki sta bila pa kaj? Samospočeta? Svašta res…[/quote]Sigurno ni podedoval (primernega) odnosa do soljudi in iz tega izhaja tudi sposobnost ubijanja nap.
Podobno kot nekdo, ki živi v “glasbenem okolju” bolj razvije predel možganov, ki so “odgovorni za melodije” in je pri tistem, ki nima teh dražljajev iz okolja, zakrnel, tako tudi nekdo razvije agresijo do ljudi in je v povezavo s slabimi odnosi, sposoben ubijat.
Znano je, da otroci, ki so leta rasli brez socialnih stikov (zapuščeni, ki so preživeli pri živalih nap.), niso razvili govora, se ne zmorejo družbi primerno obnašat in se jih tega kasneje ne da naučit, iz preprostega razloga, ker predeli možganov odgovorni za socialne stike in govor, sploh niso razviti.

Seveda pa je ta najhujši ameriški zločinec podedoval gene le od svoje matere in očeta, ki sta bila pa kaj? Samospočeta? Svašta res…[/quote]Sigurno ni podedoval (primernega) odnosa do soljudi in iz tega izhaja tudi sposobnost ubijanja nap.
Podobno kot nekdo, ki živi v “glasbenem okolju” bolj razvije predel možganov, ki so “odgovorni za melodije” in je pri tistem, ki nima teh dražljajev iz okolja, zakrnel, tako tudi nekdo razvije agresijo do ljudi in je v povezavo s slabimi odnosi, sposoben ubijat.
Znano je, da otroci, ki so leta rasli brez socialnih stikov (zapuščeni, ki so preživeli pri živalih nap.), niso razvili govora, se ne zmorejo družbi primerno obnašat in se jih tega kasneje ne da naučit, iz preprostega razloga, ker predeli možganov odgovorni za socialne stike in govor, sploh niso razviti.[/quote]

Ma kje pa, za to so odgovorni geni. V njegovih genih je bilo zapisano, da ne bo znal govorit… zato si je izbral karmično vlogo odraščanja pri živalih. Oz si je še kot duša izbral to pot…. 🙂

Seveda pa je ta najhujši ameriški zločinec podedoval gene le od svoje matere in očeta, ki sta bila pa kaj? Samospočeta? Svašta res…[/quote]Sigurno ni podedoval (primernega) odnosa do soljudi in iz tega izhaja tudi sposobnost ubijanja nap.
Podobno kot nekdo, ki živi v “glasbenem okolju” bolj razvije predel možganov, ki so “odgovorni za melodije” in je pri tistem, ki nima teh dražljajev iz okolja, zakrnel, tako tudi nekdo razvije agresijo do ljudi in je v povezavo s slabimi odnosi, sposoben ubijat.
Znano je, da otroci, ki so leta rasli brez socialnih stikov (zapuščeni, ki so preživeli pri živalih nap.), niso razvili govora, se ne zmorejo družbi primerno obnašat in se jih tega kasneje ne da naučit, iz preprostega razloga, ker predeli možganov odgovorni za socialne stike in govor, sploh niso razviti.[/quote]

Seveda. In nekdo, ki živi na Kredarici gotovo dodobra razvije mišice. Ampak kakšne ima to zveze z značajem?

Sigurno ni podedoval (primernega) odnosa do soljudi in iz tega izhaja tudi sposobnost ubijanja nap.
Podobno kot nekdo, ki živi v “glasbenem okolju” bolj razvije predel možganov, ki so “odgovorni za melodije” in je pri tistem, ki nima teh dražljajev iz okolja, zakrnel, tako tudi nekdo razvije agresijo do ljudi in je v povezavo s slabimi odnosi, sposoben ubijat.
Znano je, da otroci, ki so leta rasli brez socialnih stikov (zapuščeni, ki so preživeli pri živalih nap.), niso razvili govora, se ne zmorejo družbi primerno obnašat in se jih tega kasneje ne da naučit, iz preprostega razloga, ker predeli možganov odgovorni za socialne stike in govor, sploh niso razviti.[/quote]

Seveda. In nekdo, ki živi na Kredarici gotovo dodobra razvije mišice. Ampak kakšne ima to zveze z značajem?[/quote]

Nobene, tako kot tudi značaj nima z genetiko.
Če je otrok koleričen, je takšen vzorec pobral od staršev, oz okolice v kateri je odraščal. Ni se rodil koleričen ker je njegov oče kolerik, recimo. Ga je pa morda oponašal….

Pri zdravih starših ga kvečjemu obogati.[/quote]
Ni tako preprosto. Kakorkoli pogledaš, otrok opazuje, kako se zdaj vsa pozornost, ki je bila prej namenjena njemu, deli najmanj na pol, k drugemu. In to si on razlaga po svoje. Tisto po “svoje” mogoče starši niti ne opazijo, pa če so še tako zdravi, vpliva pa lahko vseeno toliko na njega, da je čist drugačen od ta drugega. To pa še ne pomeni, da je vzrok točno in samo v tem.[/quote]

Marko pri tej računici si se malo zakalkuliral. Ljubezen do otrok se namreč ne deli, temveč množi. Pa tudi ‘nahraniti’ dva otroka, ti ne vzame dvakrat več časa. Umetnost je v usklajevanju in sodelovanju.

Seveda. In nekdo, ki živi na Kredarici gotovo dodobra razvije mišice. Ampak kakšne ima to zveze z značajem?[/quote]

Nobene, tako kot tudi značaj nima z genetiko.
Če je otrok koleričen, je takšen vzorec pobral od staršev, oz okolice v kateri je odraščal. Ni se rodil koleričen ker je njegov oče kolerik, recimo. Ga je pa morda oponašal….[/quote]

Eno je značaj, drugo pa temperament. Značaj lahko spremenimo, temperamenta pa ne.

enTip, nekaj zate:

http://www.tempera.si/temperamenti/kaj-je-osebnost

Ja, v idealnih, matematičnih razmerah.
V realnosti pa je treba še upoštevati potrpljenje in sposobnost staršev za dajanje pozornosti in s tem možnosti za nudenje ljubezni.

Ja, v idealnih, matematičnih razmerah.
V realnosti pa je treba še upoštevati potrpljenje in sposobnost staršev za dajanje pozornosti in s tem možnosti za nudenje ljubezni.[/quote]

Hmmm, tvoja ljubezen je odvisna od potrpljenja?

S tem se ne morem strinjati, saj se “jaz” šele izoblikuje na podlagi vzorcev, ki jih možgani prejmejo iz okolja. In to že v maternici.
Jaz ali ego šele nastane, ko se ustvari dovolj velik center prepričanj, ki predstavljajo temelj zavedanja.

Nobene, tako kot tudi značaj nima z genetiko.
Če je otrok koleričen, je takšen vzorec pobral od staršev, oz okolice v kateri je odraščal. Ni se rodil koleričen ker je njegov oče kolerik, recimo. Ga je pa morda oponašal….[/quote]

Eno je značaj, drugo pa temperament. Značaj lahko spremenimo, temperamenta pa ne.[/quote]

Značaj = karakter = temperament
Tega ne moremo spreminjati.

Naše vedenje, ki smo se ga priučili (ali vzgojo ali zgledom) pa.

Ja, v idealnih, matematičnih razmerah.
V realnosti pa je treba še upoštevati potrpljenje in sposobnost staršev za dajanje pozornosti in s tem možnosti za nudenje ljubezni.[/quote]

Hmmm, tvoja ljubezen je odvisna od potrpljenja?[/quote]
Pač nisem idealen starš. 🙂
Starš, ki ima le enega otroka in s tem več časa za otroka, mu lahko ponudi več pozornosti in s tem bo otrok dobil občutek, da mu starš ponuja več ljubezni.

Trdila je, vzgoja ne vpliva na ZNAČAJ, ne pa na priučene vzorce vedenja. To je treba ločiti, mnogi pa to zamenjujete.[/quote]

No, vsaj eden, ki razume.[/quote]
Čeprav po strokovni razlagi bi naj značaj predstavljal priučene navade, temperament pa je tisti, ki bi naj bil genetsko pogojen, tako da si se verjetno narobe izrazila.

Jaz pri svojih otrocih opažam veliko karakternih značilnosti in manerizmon mene in ma moža, vidim, da se “njihovi koleščki podobno vrtijo kot moji ali moževi”. Ampak ne bi bilo prav, da sklepamo takoj na genetiko, čeprav sta še majhna, mali še skoraj dojenček, pa že vidim te zadeve, res, ne moreš skriti, da je “naš”.Starejši ponoči spi v enaki skrajno nenavadni pozi, kot moj mož. Za crkniti!
Genetika je podtsat, je pomembna, ampak potem je odvisno, kaj se iz tega naredi.
Vzgoja pa je 95% “do as i do” in mogoče 5% “do as I say”. Torej, vzgajamo predvsem z zgledom. Zgled pa so poleg starši tudi sorodniki, prijatelji, vsi socialni stiki. Visoko socializiran otrok je ponavadi relativno dobro vzgojen, če se ne druži s psihopati, ker je izkusil več socialnih prilik in se zna prilagoditi, se zna obnašati, zato naredi boljši vtis. Pomembno je torej, poleg vzgleda staršev, tudi v kakšni družbi se giblje. Enkrat sem nekje prebrala, da so do cca. 7. leta 75% vzgoje starši, ostalo širša družba, v poznejšem otrošktvu pa 75% vrstniki in “peer society”, samo ostalo pa preostane družini.
Bi se kar strinjala, kolikor vidim okoli sebe.

Dobro temperament bi še lahko verjel, da je genetsko pogojen.

Čeprav jaz sedaj nisem več tako impulziven kot sem bil in to zaradi ničesar drugega kot zaradi okolja.