Tip teži po telefonu

Nima veze, kakšni so razlogi. Tisti, ki reče ne, ima veto. Verjetno se je že vsega preveč nabralo. Še vedno pa obstajajo mejli, ko lahko v miru prebereš (ali pa vržeš v koš), samo na žalost je ponavadi tako, da je vedno en tisti, ki ne more (noče) dojet, potem pa najeda in najeda in želi biti slišan in se ful trudi … jah, 2 late, mate.[/quote]Ma ja saj imaš prav, ne je ne, ampak jaz si ne predstavljam, da bi nekomu prepovedovala, da bi me klical, isto si ne predstavljam, da bi se meni toliko odbluzilo in bi hotela klicati koga, če bi spoznala, da tega noče (toliko intuicije še pač imam) sploh če gre za koga, s komer sem kdaj imela nek odnos, pa naj bo to prijateljstvo ali karkoli. Ok pustimo ob strani tisto, ko pokličeš koga v napačnem trenutku– takrat se ti tudi ne javi ne pa grozi s policijo…!? Prav zaradi tega sem prepričana, da je šlo za nevrotične osebe, ne glede na to, ali tisti prijatelj pozna sadnega že vse življenje ali šele iz OŠ. Prav zaradi takih bedastih groženj s policijo,ki jih nekatere ženske potem celo uesničujejo, policaji ne urigirajo, kadar bi to zares bilo potrebno. To je zelo grda zloraba, kot že rečeno ni za policijo ampak za psihoterapevte oz. še raje psihiatre in sicer za oba udeleženca.

Marko, šala– ali pa pač tudi ne. Lažje je meda v tvojih letih najti ok punco preko neta kot če si mlajši. S tem se boš menda strinjal? Zdaj, če bi bila sadni, bi še napisala, da si jo zdaj našel, namreč ko si bil mlajši, pa si se nekak zgubljal v iskanju, prav dolgih vez menda nisi imel.. ampak to je ugibanje, to lahko napišem, ker sem pač jaz, ki preveč pišem na pamet, nisem pa provokator, kot je to Sadni :)))

Saj ves čas pišem o svojih izkušnjah, iz katerih sem se učil. Nisi tak provokator, kot Sadni, pa vendar vseeno se kdaj težko upreš. 🙂 Ampak mene ne gane, kakšen je kdo, kdor provocira, ga razumem. Vem, kako se počuti, vem, da izhaja iz lastnega nezadovoljstva. Po tem se ne razlikujemo. Čuti se strah, tega se na skrit. Bolj kot se človek pretvarja, bolj ga je strah. To se z lahkoto opazi.
Da nisem imel dolgih vez, pa ne drži. Ja ugibala si, ampak napačno. Tole ugibanje ti ne gre najbolje, vsaj pri meni ne.

Eh zbluzila sem, kako se naj zdaj rešim… ta podatek o eni svojih dolgih vez si mi itak sam povedal po zs… pač pozabila, ne morem o vsakem hraniti cele zbirke podatkov :)))
Sicer pa provociranje ni nujno izraz lastega nezadovoljstva, včasih gre samo za zabavo… dokler ostane v mejah–poglej samo kakšen provokator je sadni, on je mučki provokator in pravzaprav zdravko mamić, kar dobro samopercepcijo ima, ko se enači z njim. Napisal je svojo ljubezensko zgodbo, ne enkrat, desetkrat in še zdaj po treh letih jo oživlja, ja saj res, prva ljubezen menda traja vse življenje. Napisal je čisto vse preveč podrobnosti in zraven med vrsticami še “pitajte me što god hoćete”… Vprašanja mu niso bila všeč, in zdaj je postal to, kar pripisuje nam, samo on je še veliko boljši –mučki provokator. ccc:)))
Sadni, prijatelj, da ne bi slučajno nehal pisati sem :))))

To, da prva ljubezen traja vse življenje, bi lahko malo bolj natančno razložila. Če si imela v mislih prvega partnerja/ko, se ne strinjam, niti malo. Ljubezen samo je. Ko jo začutiš v sebi, je lepo, da si najdeš samo nekoga sebi podobnega in jo skupaj uresničujeta, živita. Ne glede na preteklost in ne glede na pretekle zveze in partnerje. Vsaka izkušnja nas lahko pripelje do novega spoznanja, ki nas pripravi na to, na kar bi nas morali starši, pa nas niso znali, ker tudi sami niso bili deležni tega. To je biti sposoben in dovolj pogumen ljubiti in sposoben sprejemanja ljubezni.
Kdor verjame, da je le prva ljubezen tista prava, je to zato, ker do takrat še ni imel nobene osebne izkušnje, nad katero bi bil razočaran. Če tega razočaranja nisi sposoben predelati in ga prepoznati kot le eno življenjsko izkušnjo, potem ti ostane izgovor, da je le prva ljubezen prava. Ta izgovor ti pomaga, da se ti ni treba še enkrat spopasti z vsemi dvomi in misel na bolečino, ki bi jo lahko prineslo ponovno razočaranje v tej novi izkušnji.

To je iz Vesna 1953[/url], če seprav spomnim, mišljeno je kot provokacija, ki to pravzaprav ni– in v tem filmu, če sem prav razumela, isto. Namreč, prva ljubezen res traja vse življenje. V prvo ljubezen daš največ sebe, ker si pač neobremenjen, si pač najbolj naiven in najbolj iskren. To ni samo moja izkušnja in ne bom več pisala o tem, ker nima smisla. Pač različno gledamo na te stvari, nekateri na primer, ko načenjajo zvezo, itak vejo, da itak ne bo trajala, ker sta enostavno oba premlada. Poznam primere, ko je prva ljubezen trajala vse življenje in pa take, ko je trajala pač ravno nekaj minut. No bom vseeno napisala, jaz sem tudi vedela, da se bova nekoč razšla– ampak sem bila v tej vezi verjetno bolj iskrena kot bom v katerikoli kdaj kasneje, ker pač- ja, bila je med drugim tudi učna lekcija– Prva ljubezen je nekaj posebnega, ker si neumen, in nočeš verjeti, da bo nekoč bolelo, in se posledično ne znaš zavarovati… in je ni mogoče primerjati, ker si v vsaki naslednji vezi pač… hinavec.
Ne vem, mogoče se pa da take stvari res naučiti v knjigah,kaj pa vem… pa sem celo mislila da sem tu in tam še kaj pametnega brala… nekateri smo pač neumni– sicer pa ignorance is bliss… še dobro da je…
V ljubezni je isto, ali pač? Ali pač??

No, moja izkušnja pa je taka, da se da tudi po razočaranju v zvezi iti v nov odnos ponovno odprt, celo še bolj odprt, bolj izkušen (ne neumen), bolj iskren in enako ranljiv, kot prvič. To je edina možnost da doživiš pravo ljubezen. Če greš v odnos z varovalko in v strahu, da boš razočaran, se pravi kot hinavec, se ne boš nikoli počutila sprejeto, še posebej pa ne tvoj partner, ne boš se povezala tako globoko, kot je potrebno, da začutiš pravo ljubezen. Vse bo tako površinsko, da se boš počutila prav bedno.
Koliko ljudem to uspe? Mogoče kakim 5%? Ne vem, zelo malo po moje. Kaj je treba storit, da si za to sposoben. Potrebno se je ponovno sprejeti in dovoliti partnerju, da nas sprejme. Točno takšnega kot smo. Brez pretvarjanja in s popolno iskrenostjo. Na tej poti se lahko soočimo z močnimi dvomi in strahovi, ampak to je edina pot. Nihče drug jih namesto nas ne bo premagal, če jih ne bomo sami.
Upam si celo trditi, da je prva ljubezen zelo redko prava, ker se to navadno zgodi v letih, ko o sebi skoraj nič ne vemo. Ne poznamo svojih pravih notranjih želja, v partnerja pa se ponavadi zaljubimo le na podlagi zunanjosti. Redkim uspe ostati skupaj zaradi prave ljubezni, so pa gotovo izjeme.

Marko, jaz sem tu iskrena verjetno bolj kot bom do svojega tipa, ti pač nisi, če tako pišeš. To ni moja pogruntavščina, niti moja izkušnja ni, težko bi sploh to rekla, ker prav veliko vez pač nisem imela ane… Ti si samo misliš, da si v naslednji (menda trenutni ) vezi še bolj iskren in še boljši partner, neobremenjen,… ker si pač to želiš. Saj je prav to. In če se ti (spet) ne bo izšlo? Boš v naslednji zvezi še boljši partner a ne? Torej nima smisla, da še nadaljuješ… najdi si drugo… aja, to pa ne, saj si zdaj najboljši partner–… to se tepe eno z drugim, kako ne poštekaš, pa takšen racionalist si..? :)))
In zakaj prva ljubezen ne more biti prava, zaradi let, a ne, ker smo takrat po defaultu nezreli? Aja točno ja… saj res.
V človeka se pa vedno zaljubiš na podlagi zunanjosti, zaljubljenost je čisto fizično stanje– za razliko od ostalih odnosov,ki jih imamo –prijateljska, ljubezenska, tovariška, sovražna, če hočeš… Zaljubljenosti se ne da inscenirati na suho oz. če že, se razpoči kot milni mehurček, še preden se je sploph zaveš. Ljubezen ni to, menda?!

Ne vem zakaj se sekiraš če si ga dala blokirat na telefonu,mislim pa da je ozadje čisto drugačno,kot pa navajaš.

Katenjka ti praviš, da VERJETNO si bolj iskrena, kot boš do svojega tipa. Jaz pa zase VEM, da se bolj iskren kot kadarkoli. Ampak ti Katenjka, ti veš več kot jaz in me obsojaš, da nisem. Kako ti to vedno znova uspe?! Tako falit mislim. 🙂
Ali sploh ločiš med zaljubljenostjo in ljubeznijo? Zaljubljenost je občutek ljubezni do predstave o nekom. Medtem, ko je ljubezen občutek, ki ga čutiš do te ta prave osebe takšne kot je, ker jo poznaš, spoznavaš, ceniš in spoštuješ. Ko človek dovolj dozori in prepozna svoje želje, si izoblikuje predstavo o partnerskem odnosu, ne prihaja več do te klasične zaljubljenosti, ampak se rodi samo ljubezen. Ta ni slepa, tako kot je lahko zaljubljenost.

Lost in translation–tu sem iskrena, ker sem anonimna, ob svojem fantu ne bom anonimna, iskrenost je nekaj, kar se lahko obrne čisto drugače, kot upaš, iskrenost je privilegij in je milost, če si lahko s kom iskren. Ti pišeš, da si tu bolj iskren kot kadarkoli, torej s punco nisi?? A se ne trudiš, da si s svojo punco iskren, (pa kaj imaš sploh punco, me zanima no, briga me pač res ne) jaz bi se in sem se trudila biti iskrena s fantom, sicer je taka veza bolj kot ne nesmiselna. V kolikor si iskren tukaj, pa je to samo samoterapija… hja ta beseda terapija je menda nekam ponesrečena na tem forumu, menda?? (opazke Sadnega in Spiderja :))) )V kolikor nisi iskren tukaj, je to pač samo neumno– torej se strinjava, da sva tu oba iskrena??
In ja, seveda ločim med zaljubljenostjo in ljubeznijo, a sem narobe napisala? najlepše pač je, če ljubezen nastane iz zaljubljenosti, možno je seveda, da ne, in taka ljubezen je lahko ljubezen z napako, ni nujno, možno pa je– pač nekaj je na začetku manjkalo, in možno je, da tisto večno iščeš in daješ kasneje na tehtnico ljubezen od prej in zaljubljenost do drugega človeka, kar zna biti tragično– In ponavljam, –ne vem, zakaj se s tem nočeš strinjati– zaljubljenost je fizično stanje, nima veze zdaj koliko si star, ni res, da se kasneje ne moreš več zaljubiti, to je spet ena tvoja racionalizacija. Zaljubljenost ni ljubezen, je pa možno,da ti bo v ljubezni, ki se z njo ni začela, vedno nekaj manjkalo–namreč tisti idealni občutek, da imaš koga lahko brezpogojno rad. Nobena ljubezen ni več brezpogojna, (takšna je samo ljubezen starša,-lahko tudi krušnega starša– do otroka, in to iščemo kasneje v erotičnem smislu do partnerja ves čas, seveda utopično)
Privid je edini paradiž, iz katerega ne moremo biti pregnani. Slavko Grum

Lost in translation–tu sem iskrena, ker sem anonimna, ob svojem fantu ne bom anonimna, iskrenost je nekaj, kar se lahko obrne čisto drugače, kot upaš, iskrenost je privilegij in je milost, če si lahko s kom iskren. Ti pišeš, da si tu bolj iskren kot kadarkoli, torej s punco nisi?? A se ne trudiš, da si s svojo punco iskren, (pa kaj imaš sploh punco, me zanima no, briga me pač res ne) jaz bi se in sem se trudila biti iskrena s fantom, sicer je taka veza bolj kot ne nesmiselna. V kolikor si iskren tukaj, pa je to samo samoterapija… hja ta beseda terapija je menda nekam ponesrečena na tem forumu, menda?? (opazke Sadnega in Spiderja :))) )V kolikor nisi iskren tukaj, je to pač samo neumno– torej se strinjava, da sva tu oba iskrena??
In ja, seveda ločim med zaljubljenostjo in ljubeznijo, a sem narobe napisala? najlepše pač je, če ljubezen nastane iz zaljubljenosti, možno je seveda, da ne, in taka ljubezen je lahko ljubezen z napako, ni nujno, možno pa je– pač nekaj je na začetku manjkalo, in možno je, da tisto večno iščeš in daješ kasneje na tehtnico ljubezen od prej in zaljubljenost do drugega človeka, kar zna biti tragično– In ponavljam, –ne vem, zakaj se s tem nočeš strinjati– zaljubljenost je fizično stanje, nima veze zdaj koliko si star, ni res, da se kasneje ne moreš več zaljubiti, to je spet ena tvoja racionalizacija. Zaljubljenost ni ljubezen, je pa možno,da ti bo v ljubezni, ki se z njo ni začela, vedno nekaj manjkalo–namreč tisti idealni občutek, da imaš koga lahko brezpogojno rad. Nobena ljubezen ni več brezpogojna, (takšna je samo ljubezen starša,-lahko tudi krušnega starša– do otroka, in to iščemo kasneje v erotičnem smislu do partnerja ves čas, seveda utopično)
Privid je edini paradiž, iz katerega ne moremo biti pregnani. Slavko Grum[/quote]

Katenjka, ko govorim o iskrenosti, govorim o iskrenosti na splošno. Pravzaprav, sem najbolj iskren ravno s punco. Seveda pa tudi z vsemi ostalimi, le da ostalim ne želim povedat vsega, kar lahko ali pa želim njej. Se pravi, iskren sem na forumu, iskren s prijatelji in prav tako punco. Razlika je le, da vsem ne zaupam enake količine informacij, ki jih nosim v sebi, o sebi. O ljubezni pa potrebuješ še kakšno novo izkušnjo, vidim. 🙂

No če jo rabi ravno ne moreš vedet, ( nekaj jih že ima 🙂 si jo pa želi, se mi zdi…. 🙂

Ima pa tale Katka dokaj “razpucano” in “težko njemu”, če ne bo dojemal….
In zavidam tistemu ki bo…. ;)))

No če jo rabi ravno ne moreš vedet, ( nekaj jih že ima 🙂 si jo pa želi, se mi zdi…. 🙂

Ima pa tale Katka dokaj “razpucano” in “težko njemu”, če ne bo dojemal….
In zavidam tistemu ki bo…. ;)))[/quote]Nikar ne bodi zavisten za nekaj, kar ne obstaja, nekomu, ki ga ni– nič nimam razpucano. Če bi imela, ne bi pisala sem. Terapija.press 🙂 🙂
Pa tudi ne vem, če rabim ravno novo izkušnjo. Vsaka stvar, ko se zrealizira, zgubi svoj čar. Ljubezen sama po sebi je ideal, naj to ostane…

Nekaj je če si iskren v stališčih, razmišljanjih in drugo je, da tu navajaš podatke iz svojega zasebnega življenja. Tega se tudi jaz izogibam, čeprav sem že prebrala, da sem o sebi napisala že čisto vse.
Iskren s punco si verjetno lahko ravno kar se tiče podatkov, kar se tiče razmišljanj, pa se mi ne zdi sporno, če določene stvari zamolčiš. Mislim,da je v tem smisel takih forumov. In ne ne mislim zdaj tega, da moraš biti hinavec. Ampak enostavno, da si dovoliš, da imaš dovolj prostora ti sam. Mislim celo, da ga moški še bolj rabite kot ženske.

No če jo rabi ravno ne moreš vedet, ( nekaj jih že ima 🙂 si jo pa želi, se mi zdi…. 🙂

Ima pa tale Katka dokaj “razpucano” in “težko njemu”, če ne bo dojemal….
In zavidam tistemu ki bo…. ;)))[/quote]Nikar ne bodi zavisten za nekaj, kar ne obstaja, nekomu, ki ga ni– nič nimam razpucano. Če bi imela, ne bi pisala sem. Terapija.press 🙂 🙂
Pa tudi ne vem, če rabim ravno novo izkušnjo. Vsaka stvar, ko se zrealizira, zgubi svoj čar. Ljubezen sama po sebi je ideal, naj to ostane…[/quote]Uf kak pesimizem od osebe, ki včasih deli optimistične nasvete… :)))

Nikar ne bodi zavisten za nekaj, kar ne obstaja, nekomu, ki ga ni– nič nimam razpucano. Če bi imela, ne bi pisala sem. Terapija.press 🙂 🙂
Pa tudi ne vem, če rabim ravno novo izkušnjo. Vsaka stvar, ko se zrealizira, zgubi svoj čar. Ljubezen sama po sebi je ideal, naj to ostane…[/quote]Uf kak pesimizem od osebe, ki včasih deli optimistične nasvete… :)))[/quote]
Zakaj pesimizem? To si ti samo misliš, ker to vidiš v ogledalu 🙂 🙂

Hočeš povedat, da ogledalo le rabi nekoga, da ga zglanca do visokega sijaja? 🙂

Hočeš povedat, da ogledalo le rabi nekoga, da ga zglanca do visokega sijaja? :)[/quote]Kaj pa vem, lahko se sicer tudi vidiš v vodi. Nič ne rabiš glancat, samo malo moraš paziti, da kam ne padeš.

Hočeš povedat, da ogledalo le rabi nekoga, da ga zglanca do visokega sijaja? :)[/quote]Kaj pa vem, lahko se sicer tudi vidiš v vodi. Nič ne rabiš glancat, samo malo moraš paziti, da kam ne padeš.[/quote]A sedaj bi pa v vodo? :)))
Ko stopiš vanjo se odsev popači do nerazpoznavnosti 😉
Ogledalo pa lahko glancaš…. Samo da ne pritiskaš preveč…. :)))

Kaj pa vem, lahko se sicer tudi vidiš v vodi. Nič ne rabiš glancat, samo malo moraš paziti, da kam ne padeš.[/quote]A sedaj bi pa v vodo? :)))
Ko stopiš vanjo se odsev popači do nerazpoznavnosti 😉
Ogledalo pa lahko glancaš…. Samo da ne pritiskaš preveč…. :)))[/quote]Lahko ga tudi razbiješ, vode pač ne, pa čeprav je predstava menda “manj realna”.

In koga bi imel človek raje?
Nekoga ki se izmika ali nekoga ki se razbije in dobiš nešteto odsevov?
Izbiraj :))

Katenjka, tega z ogledalom pa vidim, da (še) ne razumeš zelo dobro. Več kje sem že opazil, ne samo tukaj.

Misliš, da ji ni všeč odsev (realnega) ogledala?
Ima raje Vodni odsev, ki ga zmoti vsaka sapica?
Mogoče samo raje plava in je voda vse okrog nje……. 🙂

Mah Katenjka je super punca, sploh si ne upam več kaj slabega o njej napisat. Vidim, da se zelo trudi in je iskrena do sebe (za razliko od nekaterih). 🙂
Odsev v ogledalu je pa pogosto lahko zelo boleč, če verjameš, da se poznaš (v resnici pa se ne).