TenAiBudo je tolk car
A nisi ravno s tem svojim zapisom sebe postavil za vsevednega? 🙂 Namreč ne veš zagotovo, kaj sem sam želel povedati z določenim zapisom. Lahko si misliš, ker sklepaš po sebi oziroma po svojem načinu razmišljanja, ne moreš zagotovo trditi. In ravno s tem, ko si mi podtaknil, da se imam za vsevednega, si sebe postavil za vsevednega. Saj sem jaz tisti, ki lahko dokažem svojo nevednost. Jaz nikjer ne trdim, da je vse to, kar TenAiBuda piše, resnica in prav tako nikjer nisem napisal, da je manipulant. Od mene tako strogo ozkega prepričanja nisi prebral. Jaz dvomim v oboje in dopuščam, da je možno eno ali drugo.[/quote]
Marko, ti vedno dvomiš skoraj v čisto vse in vedno dopuščaš skoraj čisto vse možnosti… :))
A nisi ravno s tem svojim zapisom sebe postavil za vsevednega? 🙂 Namreč ne veš zagotovo, kaj sem sam želel povedati z določenim zapisom. Lahko si misliš, ker sklepaš po sebi oziroma po svojem načinu razmišljanja, ne moreš zagotovo trditi. In ravno s tem, ko si mi podtaknil, da se imam za vsevednega, si sebe postavil za vsevednega. Saj sem jaz tisti, ki lahko dokažem svojo nevednost. Jaz nikjer ne trdim, da je vse to, kar TenAiBuda piše, resnica in prav tako nikjer nisem napisal, da je manipulant. Od mene tako strogo ozkega prepričanja nisi prebral. Jaz dvomim v oboje in dopuščam, da je možno eno ali drugo.[/quote]
Marko, ti vedno dvomiš skoraj v čisto vse in vedno dopuščaš skoraj čisto vse možnosti… :))[/quote]
Nekako tako. Nekateri pa še vedno govorijo, da sem vseveden. :))
Ampak ravno dopuščanje vseh možnosti, je odsev strahu pred nevednostjo. 🙂
Če dopustiš vse možnosti, potem imaš lahko vedno prav.[/quote]
Odsev strahu? Dopuščanje vseh možnosti je posledica nevednosti in pika. To samo po sebi še ni strah. Strah je takrat, ko nekaj, kar ne poznaš obsodiš, zato da ti tega ni treba spoznavat in se s tem soočat, ko od nečesa pobegneš, še preden resnično spoznaš. Ko si prepričan še preden to spoznaš.
Jaz, če nečesa ne poznam in me zanima, se bom s tem kljub dvomu soočil, da spoznam na svoji koži/izkušnji, za kaj se resnično gre in ali mi ustreza. Včasih bo pa dvom tudi tako močen, da se bom umaknil. To je samo dokaz, kako različno doživljamo nič drugega. Meni osebno so se določene sodbe zdele preuranjene in neutemeljene in to je to.
Seveda to ne pomeni, da bom skočil iz strehe na beton, da preverim, ali se bom res polomil. Naj pač vsak razume po svoje.
U Evropi se veli: „Hoda kao patka, kvače kao patka, izgleda kao paltka, onda je to patka.”
Englez bi kazao: „Hoda kao patka, kvače kao patka, izgleda kao patka, verovatno je patka.”
Jedino Marko bi kazao: „Hoda kao patka, kvače kao patka, izgleda kao patka, sve je to istina, ali je to ipak možda – slon… :)”
Marko bi rekel, mogoče je pa le goska. Sem zadnjič pogledal en video, kjer je bilo okrog punčke kup gosk, preko 100. Ta mala pa reče v kamero:” poglej očka, koliko račk!”. 😉
Zakaj bi kdo namensko težil k nevednosti ? To mi ni jasno. :)[/quote]
Saj ne teži k namensko k nevednosti, dvom v vse in dopuščanje vseh možnosti je posledica znanja. Sliši se čudno, a je res tako… 🙂 Citiram;
“Več človek ve, bolj dvomi.” Pio II
In velja tudi, več, ko človek ve, bolj opazi, kako malo ve, citiram;
“Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.” Karl Heinrich Waggerl
in ti dve spozanji ga delata skromnega, kot sledi iz naslednjega, citiram;
“Majhno znanje dela ljudi ohole, veliko pa – zmerne. Zato prazno klasje napihnjeno dviga glavo, polno pa se skromno sklanja k zemlji.” Pablo Neruda,
kar mu prinese dodatno najglobje spoznanje, da je najbolj zanesljivo, citiram;
“Najbolj zanesljivo je, da človek ne ve zanesljivo ničesar.” Voltaire
In zaradi tega zadnjega spoznanja in zmerne skromnosti človek, ki veliko ve, dvomi v vse in dokončnih sodb nikoli ne podaja, ampak vedno dopušča vse možnosti.
Sledi; dvom v vse in dopuščanje vseh možnosti je posledica znanja…:))
Zakaj bi kdo namensko težil k nevednosti ? To mi ni jasno. :)[/quote]
Meni tudi ni jasno, kje si razbral da namensko teži k temu. Prej je obratno. Teži k temu, da zve več in da ne sodi, preden spozna. Saj pravim, da marsikaj razumete narobe. Sicer je pa zgoraj že nekdo podal razlago.
Razlago, ki pa jo bodo nekateri spet razumeli po svoje. Kar pa je povsem razumljivo, pa spet ne vsem. :))
Zakaj bi kdo namensko težil k nevednosti ? To mi ni jasno. :)[/quote]
Meni tudi ni jasno, kje si razbral da namensko teži k temu. Prej je obratno. Teži k temu, da zve več in da ne sodi, preden spozna. Saj pravim, da marsikaj razumete narobe. Sicer je pa zgoraj že nekdo podal razlago.[/quote]
Če vedno dvomi, potem nikoli nič ne spozna. 🙂
Dvomi samo dokler ne spozna. Robi, kako tega ne razumeš. Ali nočeš? :))
Ti si trdil, da je TenAiBudo manipulant, d(p)okazal pa tega nisi. Torej ti verjameš, da si že spoznal, da je manipulant in si v to prepričan, v resnici pa si samo domišljaš. Človek, ki najbolj dvomi, deluje najbolj prepričan vase. Ampak samo v svojem svetu, kajti njemu ni mar za pravo resnico, to je da bi spoznal tudi resnico drugega. Zapleteno, vem.
:-)))
Nešto leži pokraj Marka, izgleda kao žena, miriše kao žena, ima dvoje sisa, pa ovo je vjerovatno krokodil, možda i nije, jer nema vode, i tko kaže, da je ova stvar živa? Možda bi mogao biti betonsko stup, ali možda i nije, jer kako bi došao betonski stup u Markov krevet, možda je pao s neba, ali kako bi pao i zašto bi pao s neba? Možda… :))))
Če dvomi v vse, potem dvomi tudi vase. :)[/quote]
Ko se spozna, ne dvomi. Se mi zdi. :))
Ti, pa mene tudi. In to takoj, po dveh-treh postih.[/quote]
Sploh nisem tebe imela v mislih, ampak očitno, da nimaš mirne vesti, da si se kar prepoznala v tem opisu..:))))). Takrat, ko sem začela pisati, tebe sploh še ni bilo tu gor.[/quote]
Antilopa, zakaj ti je prišlo na misel, da sem mislila, da imaš mene v mislih?
Imaš ti slabo vest?
Še enkrat si (tokrat bolj natančno) preberi kaj sem napisala :)))
Sploh nisem tebe imela v mislih, ampak očitno, da nimaš mirne vesti, da si se kar prepoznala v tem opisu..:))))). Takrat, ko sem začela pisati, tebe sploh še ni bilo tu gor.[/quote]
Antilopa, zakaj ti je prišlo na misel, da sem mislila, da imaš mene v mislih?
Imaš ti slabo vest?
Še enkrat si (tokrat bolj natančno) preberi kaj sem napisala :)))[/quote]
Mi je bil zanimiv Antilope, ker sploh nikjer ni bilo očitno, da bi se ti našla v njej. Bom ta primer uporabil kot prikaz človeka, ki ne dvomi in je preveč prepričan vase. Kako hitro lahko človek drugega obsodi po krivici samo zato, ker premalo dvomi oziroma je preveč prepričan vase.
Če dvomi v vse, potem dvomi tudi vase. :)[/quote]
Ko se spozna, ne dvomi. Se mi zdi. :))[/quote]
Znanje je produkt uma. Dvomeči um ima mnogo vprašanj in stalno išče odgovore, na katera ne more odgovoriti. Zavest, zavedanje obstoja samega sebe, zavedanje svojega bitja kot dela neke vesoljne inteligenca, ta nima vprašanj in poraja odgovore. Poraja spoznanja. Spoznanja so produkt, ki se rodi na zaslonu te zavesti.
Nek moder človek, B. S. Rajneesh, je rekel takole;
Um je nakopičena preteklost. Zato je um mrtev. Vse kar je mrtvo, postane avtomatsko vsebina uma. Več ko je uma v človeku, bolj je neumen![/b] Um prekrije ogledalo zavesti, ki ne odseva več realnosti, ampak vsebino uma. V takem ogledalu gleda človek vedno iste prizore, vedno iste probleme, vedno iste spomine. Človek se zacikla v bistvu sam vase. Sprašuje se, kdaj bo konec težav, kdaj bo prišlo tisto pravo življenje.[/i][/i]
Večina ljudi pozna samo šum in hrup uma. Ukvarjajo se le z umom. Odgovore na vse življenske probleme jim daje um, um je za njih car, zato jih večina preživi življenje v prepričanju, da je to edini način življenja. Um ne zmore odgovoriti na vsa vprašanja, saj črpa iz spomina pretekla spoznanja in s tem takim ljudem določa usodo, omejuje jim prihodnost, saj je sposoben ustvarja le kopije preteklosti. Tak človek upa in upa, kdaj bo prišlo življenje, življenje pa se mu nikoli ne zgodi. Ljudje polni uma so najbolj zmedeni, zafrustrirani, nezadovoljni, hlepeči po nečem, kar se jim stalno izmika. Um živi za naslednji trenutek, za tisto, kar še bo, ne za sedanji hip. Zavedanje se dogaja ta hip, rodi notranji mir in rodi spoznanja.
Če najdeš razliko med tišino bitja in šumom, hrupom in stalnim mletjem uma, se lahko ostaviš v vlogo, kjer lahko izbiraš med mletjem uma in zavedanjem. Od te točke naprej se začne osvobojenje ali razsvetljenje, ko se čutiš del vesoljne zavesti, Robi pravi temu inteligence. Ko se naučiš razlikovati naravo obeh procesov, lahko ločiš, kdaj odgovori prihajajo iz uma in kdaj iz bitja. Tista spoznanja, ki prihajajo iz bitja, so kot odgovori na vprašanja, na katera um ne more odgovoriti.
Antilopa, zakaj ti je prišlo na misel, da sem mislila, da imaš mene v mislih?
Imaš ti slabo vest?
Še enkrat si (tokrat bolj natančno) preberi kaj sem napisala :)))[/quote]
Mi je bil zanimiv Antilope, ker sploh nikjer ni bilo očitno, da bi se ti našla v njej. Bom ta primer uporabil kot prikaz človeka, ki ne dvomi in je preveč prepričan vase. Kako hitro lahko človek drugega obsodi po krivici samo zato, ker premalo dvomi oziroma je preveč prepričan vase.[/quote]
Da je ne bova sedaj midva po krivici obtožila – mogoče so kriva ločila ???
Antilopa je carica!
:)))
Forum je zaprt za komentiranje.