neobičajne spolne prakse
Mene ne moti, dokler se ta stališča dokazujejo le preko foruma ali pa pri njem doma..Moti me, če takšni ljudje pridejo na vodilne položaje ali pa v parlament….:)[/quote]
Robi, ne se hecat – folk, ki je zabredel v politiko nimam blage veze, kaj je in kaj ni normalnost, pravzaprav nimajo blage veze o ničemer :)[/quote]
Eno stvar pa dobro znajo…Poskrbeti za svojo rit. 🙂
Za njih normalno….Splošno gledano pa nenormalno, saj drug drugemu postanemo sovražniki in tekmeci.
Saj ravno to je zanimivo. Če podam drug primer: “klerikalci” nimate pomislekov predlagati naj nekdo zapusti partnerja, ki je (po njegovih besedah) len za domača opravila in obveznosti, zapravljiv ipd. Po zelo podobni logiki je čustvena plat takšne zveze s strani takega osebka ravno toliko “brezmadežna” kot pri takem, ki mu pač ni za igranje takšnih ali drugačnih vlog v spolnosti
Jaz mislim, da avtorica enostavno mora poiskat nekoga, ki ji bo to fantazijo izpolnil (predvidevam, da ji je ni še nihče), da bo na lastni izkušnji spoznala, če je to iskala ali pa ji to le ni dovolj.
Vseeno pa bi jo še enkrat vprašal, kako si predstavlja takega človeka, ki ji to lahko izpolni. Bi ji bilo dovolj, da se nekdo le pretvarja, da jo posiljuje? Ali mora pri tem bit tudi nasilen, da bo lažje verjela? Ali je lahko nekdo, ki je nasilen do te osebe, tudi sicer ljubeč partner? Ali je potemtakem igra dovoljena tudi v samem odnosu nasploh, se pravi da se nekdo pretvarja za nekoga, kar ni in bomo zadovoljni z lažnivcem?
In kako takega človeka zdaj najt? Že takoj na začetku povedat svoje fantazije ali spet čakat, da se v odnosu ustvari neka mera zaupanja in tvegat, da ji ne bo mogel fantazije izpolnit? Velika dilema, priznam.
To vprašanje je zelo na mestu, ne vem ali je njen terapevt to prezrl, ko ji je tako pomirjujoče rekel, da je to vse normalno, to je res vse l a h k o normalno, lahko pa se stopnjuje, kot sem že napisala, da bo imela razbit nos ali nalomljena rebra ali da na drugi strani partner postane shizofreničen. Samo dati pod vprašaj terapevta, ki ti da všečen (enoznačen) odgovor, je skrajno nehvaležno početje… to sem menda plačala s tem, da avtorica mojih postov ne bo več brala ~~
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Me res zanima, koliko pa je teh primerov, sama poznam ravno obratne situacije, slišala sem za eno samo vezo, ki se je tako začela, pri čemer sta oba bila študenta istega faksa, (slučaj ali pač ne)… glede na to, da si to že tolikokrat napisal, (pogledala v svojo xsl tabelico), me res preseneča, ali to res misliš, ali je res tega toliko, ali pa gre samo za to, da neopredeljeno mutiš med klerom in liberalnostjo in se delaš strpnega, čeprav to nisi (brcanje_iz_postelje.press :)))))
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Pojem “normalnost” v spolnosti ne obstaja, če je vse po dogovoru in drug drugega ne prizadeneta (fizično in tudi čustveno ne).Da pa nekdo preko povzročitve fizične bolečine občuti lagodje, celo vzburjenje, to pa je odklon (mazohizem), ki ima vzroke v osebni zgodovini tega človeka, najpogosteje v otroštvu (zlorabe). Potem tak subjekt psihološko “v svoji glavi prešpilava” dogodke, ki so se mu nekoč zgodili – in se z regresijo (“pootročenje”) vrača nazaj v preteklost in preko spolnosti, ki se je poslužuje kot orodja (katalizator), s pomočjo katerega “razčiščuje” travmatska doživetja (občutki, nemoči, neizživeta agresija…)
Žižkova analiza iz filma Blue Velvet (1986) http://www.imdb.com/title/tt0090756/
Me res zanima, koliko pa je teh primerov, sama poznam ravno obratne situacije, slišala sem za eno samo vezo, ki se je tako začela, pri čemer sta oba bila študenta istega faksa, (slučaj ali pač ne)… glede na to, da si to že tolikokrat napisal, (pogledala v svojo xsl tabelico), me res preseneča, ali to res misliš, ali je res tega toliko, ali pa gre samo za to, da neopredeljeno mutiš med klerom in liberalnostjo in se delaš strpnega, čeprav to nisi (brcanje_iz_postelje.press :)))))[/quote]
Menda se tu glede pomembnosti seksa delimo na liberalce in klerikalce. Očitek drugih prvim ponavadi je, da prvi pripisujejo seksu prevelik pomen, ob enem pa se ne zavedajo, da s poudarjanjem tistega kar je zgoraj podčratno ipd. pravzaprav sami počnejo isto, čeprav obratno. :-))))
Me res zanima, koliko pa je teh primerov, sama poznam ravno obratne situacije, slišala sem za eno samo vezo, ki se je tako začela, pri čemer sta oba bila študenta istega faksa, (slučaj ali pač ne)… glede na to, da si to že tolikokrat napisal, (pogledala v svojo xsl tabelico), me res preseneča, ali to res misliš, ali je res tega toliko, ali pa gre samo za to, da neopredeljeno mutiš med klerom in liberalnostjo in se delaš strpnega, čeprav to nisi (brcanje_iz_postelje.press :)))))[/quote]
Ne gre za slučaj, saj se tud to dogaja. Ampak tudi v tem primeru ni LE seks tisti, ki bi dva združil skupaj za vedno, ampak še vse ostalo, ki je prisotno v tem odnosu. To bi bilo pa res zelo ozko razmišljanje, če bi takole sklepali. Seks je na začetku lahko vzrok neke “privlačnosti”, na dolgi rok pa je vedno le posledica nekega zadovoljujočega partnerskega odnosa, ki ga ne moremo držati pokonci samo s seksom. Razen, če temelji samo na tem. To pa potem ni partnerski odnos, ampak odnos brez obveznosti in odgovornosti z občasno zabavo.
Me res zanima, koliko pa je teh primerov, sama poznam ravno obratne situacije, slišala sem za eno samo vezo, ki se je tako začela, pri čemer sta oba bila študenta istega faksa, (slučaj ali pač ne)… glede na to, da si to že tolikokrat napisal, (pogledala v svojo xsl tabelico), me res preseneča, ali to res misliš, ali je res tega toliko, ali pa gre samo za to, da neopredeljeno mutiš med klerom in liberalnostjo in se delaš strpnega, čeprav to nisi (brcanje_iz_postelje.press :)))))[/quote]
Ne gre za slučaj, saj se tud to dogaja. Ampak tudi v tem primeru ni LE seks tisti, ki bi dva združil skupaj za vedno, ampak še vse ostalo, ki je prisotno v tem odnosu. To bi bilo pa res zelo ozko razmišljanje, če bi takole sklepali. Seks je na začetku lahko vzrok neke “privlačnosti”, na dolgi rok pa je vedno le posledica nekega zadovoljujočega partnerskega odnosa, ki ga ne moremo držati pokonci samo s seksom. Razen, če temelji samo na tem. To pa potem ni partnerski odnos, ampak odnos brez obveznosti in odgovornosti z občasno zabavo.[/quote]
Seveda pa partnerski odnos tudi ni to, če ga pokonci držijo SAMO obveznosti in odgovornosti in prav to je tisto, kar sem želel povedati v odgovoru On_u. Za partnerski odnos ni dober noben ekstrem. Problem je samo v tem, da s(m)o očitno do tega drugega v svojih mnenjih očitno mnogo bolj tolerantni – po mojem mnenju povsem neupravičeno. Obveznosti in odgovornosti seveda so nekaj, kar je potrebno izpolnjevat in čut za izpolnjevanje le-teh kaže na stopnjo zrelosti. Vprašanje pa je kaj je vzrok, da se jih v nekaterih primerih nakoplje v partnerski odnos več kot je potrebno. Nekaj podobnega pa bi se lahko vprašali tudi glede seksa.
Da noben ekstrem ni dober je seveda moje osebno prepričanje. Nimam pa popolnoma nič proti, če se dva odločita za na enem ali drugem temelječ odnos, seveda če sta oba resnično za to, in ne da eden pravzaprav zavaja drugega, pri čemer si lahko priznamo, da je zaradi splošnega mnenja o obveznostih in odgovornosti vs. seksu mnogo lažje nekoga zavajat s prvim oz. nanj vršiti pritiske.
Tu so se pokazala liberalna stališča v končni fazi zelo klerikalna in obratno. Avtorica naj bi ostala na svojih prepričanjih, se ustavila v napredku (spoznavanju sebe in partnerja) in raje našla nekoga, ki je obstal na isti stopnji kot je sama, kar je po definiciji klerikalna lastnost. 😉
Narava nam je dala to “sladkost”, lahko bi ji rekel zaljubljenost, bolje rečeno samoprevaro v kateri premoremo zaradi lastne domišljije v sebi ustvarit pogoje, da nekoga sprejmemo tako blizu, da pride tudi do spolnosti, ki je naši vrsti osnova za preživetje. Kasneje nas vežejo obveznosti (otrok, če se “zgodi”) vendar vsi niso pripravljeni sprejeti tega “stranskega produkta seksa” (po definiciji “sodobne družbe”). Tako se dogajajo zlorabe otrok, ki imajo za posledico “napake” v čustvovanju, ki vplivajo na novo generacijo. In krog se vrti dalje. Ker je teh “napak” toliko se posledično tretirajo kot “normalno stanje” in tako se izgubi prava smer v dojemanju zveze dveh.
Glede na to da nam je dano razmišljanje je pa na vsakem posamezniku kaj bo s tem počel.
Občutek za (telesno) bolečino in občutek za orgazem imamo v naših glavah na približno istem mestu in pri zlorabah (nasilje) otrok se takrat ustvarijo sinapse (povezave) teh dveh centrov in posledično taka oseba doživlja nasilje kot užitek pri orgazmu. Obstaja paleta nians koliko nasilja=užitek – orgazem.
On, vzroren slušatelj Vesne Godine 🙂
Igra vlog – to je dogovor, igralstvo. Saj kje pa je napisala, da si želi resničnega nasilja – ne, to je samo njena fantazija, kolikor sem razumel. Odklonskost bi bila recimo pri nimfomankah, ki seksa z naključnimi moškimi, ki se ji pravzaprav gabijo, ampak v sebi čuti to nujo, potem pa se počutijo zelo mizerno in na dnu, ko je adrenalinski val mimo. Tukaj pa gre za partnerja, ki mu povsem zaupa in ki ji je spolno privlačen ter sta čustveno povezana. Odklonskost bi bila, če rabi resnično nasilje in nenehno simbolistično ponavaljajoče se uprizarjanje in podoživljanje prizorov (“prešpilavanje filmov” v glavi), ki so imeli na njo izredno travmatičen vpliv, potem bi pa šlo za neke vrste manijo oz. fiksacijo – ampak je napisala, da je duševno povsem zdrava
http://www.intimatemedicine.si/seksologija/ali-zenske-res-fantazirajo-o-posilstvu/
glede na problemček, ki si ga opisala bi se popolnoma strinjal z petroM84 … tvoje želje, fantazije so nekaj čisto običajnega in nič posebnega.
nočem nobenega žalit, pa vendar moram to izpostavit v vsakem moškem naj bi bilo še vedno skrito tisto malo surovosti in želja po nadvladi, v tem primeru si mu ti to ponudila on pa tega ni sprejel. prej bi rekel, da ima on težave z samozavestjo ali pa se je v otroštvu preveč igral z barbikami. verjetno v vajini vezi ti dominiraš on pa bolj prikimava, ti pa si želiš bolj temperamentnega in dominantnega partnerja.
ko te bo zaljubljenost minila boš tudi ti odšla . to je moje mnenje.
Vedno .vedno obvezno,če nista 2 kompatibilna v spolnosti in željah,raje prekiniti.Tako se izognemo možnim prevaram,kar ni prijetno več kot prekinitev veze.Priporočam t,da si najdeš tebi istomislečega,drugače veza se ne obnese,lahko nekdo govori da čustva so vse,pa žal ni tako.Samo tega ni dovolj.Srečno.
Forum je zaprt za komentiranje.