neobičajne spolne prakse
Zavedanje nečesa, kar smo že od nekdaj skrivali v podzavesti je šele začetek poti k ozdravitvi.
Ozdravljena boš takrat, ko bo travma ostala le še del preteklosti in ne bo več pogojevala tvojega spolnega življenja s tem, da jo preko dominance in grobega seksa, znova in znova podoživljaš.
Isto je pri boleznih….Pojav in s tem zavedanje simptoma, še ne pomeni ozdravitve, saj simptom še vedno vpliva na moje življenje. Ko se je simptom pojavil, lahko šele začnem z zdravljenjem.
Predelana travma pomeni, da tudi bistva več ni tu in prav tako ne želje, da nekdo izpolnjuje bistvo, ki temelji na travmi.
Ozdravljen človek več ne rabi zdravila..
Kakšnega cilja ?
Hja jaz sem pač primitivna, je pa bog to očitno kompenziral in mi pač dal nesramnost in sarkazem, menda? Niti nisem vedela… Ne moremo vsi imeti vsega, ali pač?
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Cilja sprejeti to “disfunkcijo” (fantazijo), ki je ostala kot posledica “ozdravljene travme”.
Robi, torej ženska, ki ima npr raka. Raka zdravi, odrežejo ji dojko. Ženska je zdrava, ozdravljena, odrezana dojka je posledica. Mogoče je ne bo nikoli nadomestila, nikoli ne bo iznakaženost “izginila”. Ne moreš reči, da dokler nima druge dojke, ni zdrava. Je zdrava, samo drugačna. Oziroma posledica premagane bolezni se ji fizično pozna. Morda je rešitev proteza, morda pa lahko tudi to, da se ženska sprejme takšna, kakršna je, pa čeprav brez dojke, torej z “nepravim” telesom. Nekako tako jst gledam na to.
Ne trudim se dobiti dojko nazaj, trudim se sprejeti to, kar mi je ostalo.
ne vem, ne verjamem v Boga.
Ne gre za podoživljanje, vsaj pri fantaziji ne. Včasih podoživim, recimo 3-5 krat na leto, ampak ne skozi fantazijo. Ponavadi flasback pride naključno (lahko tud v misionarcu), izzvan ponavadi s kakšnim gibom, kretnjo. In takrat pride tistih par minut, ko me “vrne na tisto mesto”. Ampak kot sem že rekla, to zdaj znam handlat, vem, kako se izogibat, vem, kaj naredit, ko začutim panični napad ipd. Ni tako moteče kot nekoč, pa tudi prej pripravim partnerja, da se kaj takega utegne zgodit.
Med samim seksom (in fantazijami) tega ne podoživljam, če se zgodi, je za tisti čas (in ene pol ure, da pridem k seb) s seksom konec.
Ne vem, če je ravno dober primer. Pri tebi gre za nekja drugega. Partnerja si ne iščemo naključno, ampak nezavedno. Napisala si, da lahko spiš z nekom, ki mu lahko zaupaš. Verjetno ne bi mogla biti z nekom, ki mu ta fetiš ni samo fetiš ampak tudi način življenja. In nekoga takšnega pač s takimi instant pristopi, ihtavimi in pavšalnimi, ne vem, če boš ravno našla. Amaterja ti je lepo napisala, pa nisi nič komentirala. Ukvarjaš se tistimi, s katerimi se ne strinjaš. A ni to zguba časa in ciklanje v neskončni zanki brez rešitve.
Je tudi to naključje, da zdaj odgovarjaš vsem ostalim, ki se ne strinjajo oz ti samo na hitro (instant) misliš, da se en strinjajo s tabo? Ne vem če…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Joj, a ti to resno? Pa se zavedaš, kaj je to?? To je potem posilstvo njega, saj bo delal nekaj proti svoji volji, a ti to ni jasno? Če si bila sama posiljena, ne potrebuješ zdaj še ti posiljevati drugih. To je čist spooky :X Pisala si, da si predelala travmo, meni se ne zdi, če se je ta travma zdaj prelevila v posiljevanje moškega, da dela nekaj kar mu ni :X
katenjka – si me spodbudila k temu, da dodam še eno kategorijo postov, na katere ne odgovarjam. hvala 🙂
x5x6 – prepričevanje vs prisila. je razlika. S prepričevanjem spremenim njegovo voljo, s prisilo je ne upoštevam. in ne, motiš se, prisiljevati moškega v nekaj, kar mu ni, vsekakor ni moj fetiš.
varalica – cilj seksa je užitek, ne nezmožnost hoje 3 dni. Kar se pa sikiranja tiče, ja, hočem bit med tistih 10%.
Razumem tvojo željo, da najdeš takšnega, ki bo zadovoljil tvoje fantazije, saj potem več ne bi bila v konfliktu. Verjameš, da boš z realizacijo svojih fantazij dosegla mir, saj bo želja uslišana in utišana.
Na takšen način bi končala s svojim trudom in sprejela to, kar ti je ostalo. Saj spomina ni možno izbrisati.
Seveda v resnici ne bi sprejela tega, kar ti je ostalo, ampak le zadostila posledici tega, kar ti je ostalo. Kot, če odstraniš bolečo dojko, bolezen pa je še vedno v tebi.
Prav tako ti nisi le ta travma, ampak še marsikaj več….In ker takrat, ko si doživljala zlorabe, nisi čutila sprejemanja in ljubezni, tako tudi takrat, ko se boš le zaradi tega, da bi zadostila posledicam travme, znova in znova postavljala v isti položaj, ne boš čutila ljubezni.
Le podoživljala boš to, saj telo teži k ozdravitvi in tvoja želja, da najdeš takšnega moškega, ki ti bo izpolnil fantazije, le pot k ozdravitvi in ozaveščanju sebe.
Avtorica, probaj dati oglas nekam na net kakšne želje imaš in se ti jih bo polno oglasilo. Samo ne vem če ti bodo všeč. Ti predlagam da si poišči primernega partnerja v seksu in pusti tega da si najde tudi primerno partnerico. Prilagajanje v razmerju je zelo pomembno samo ne za vsako ceno, in zdi se mi da je spolnost velik dejavnik za zdravo vezo, in če sta tukaj dva preveč različna je brez veze vztrajati. Najdita si primerna partnerja.
Ste prebrali 50 odtenkov sive? Če ste ali vas določeni odlomki vržejo iz tira, se definitivno držite svojih ustaljenih postopkov, ampak ne iščite v nenavadnih spolnih praksah nepredelanih travm in “napačnega” človeškega ustroja.
Avtorica, premisli, koliko ti izpolnitev le-tega, kotira na vrednostni lestvici. Če nekje na sredi in si se odločila vseeno vztrajat pri tem partnerju, to pač sprejmi in zakoplji željo, drugače boš večno nezadovoljna. Vsega nikoli ne boš mogla imet, saj to veš.
fantazija je slaba[/quote]
Kdo pravi, da je fantazija slaba? Zdaj si kar posplošila. Spregledala pa si, da sem napisal, da ni nič narobe, če si to fantazijo izpolniš. Ampak… (ne bo se več ponavljal)
zaradi lastnega neizpolnjenega bistva “krivim nasprotni spol”. Zelo pravična sodba…..na podlagi česa? [/quote]
Kakšna sodba?! Je le preprosto vprašanje, na katerega si naj vsak sam odgovori. Očitno si si pa nanj že sama odgovorila. Govoriš to, kar verjameš.
Da prvo odgovorim:
NIKAKOR NE.
Tole namreč:
Jaz sem sicer ženska, ampak vseeno me vsako siljenje že v štartu odbija. Kaj šele nasilje. Da bi to izvajala… ne bi mogla. Imam pa v sebi le toliko empatije, da se lahko vživim v drugega, da čutim čustva drugega oz. da si le ta predstavljam na način lastnega čutenja. Torej, da v sebi prebudim občutke, ki se prebudijo v tistem, nad katerim se izvaja nasilje, posilstvo… in sama pri sebi čutim, kot da bi bila žrtev (posilstva).
Tudi če bi moški bil tisti, ki bi bil v vlogi žrtve (in jaz nasilneža), bi se ob tem počutila grda (jaz, kot nasilnež), obsojanja vredna, v sebi namreč ne bi čutila občutkov nasilneža (čeprav naj bi imela to vlogo) ampak občutke žrtve, videla in čutila bi tisto, kar čuti žrtev ob tem. Pa čeprav gre kot za neko igro, ali kaj, jaz le tega ne bi tako videla in posledično bi imela težave s svojimi lastnimi občutki.
Verjetno tudi tvoj partner ne želi imeti občutkov, kot sem jih opisala, kot bi jih čutila jaz. Verjetno v posilstvu, neki dominanci, ne vidi nič privlačnega, le to NE povezuje z lepim, ali ljubeznijo, ampak povezuje s sovražnostjo, označevanjem drugega kot ničvrednega, kot neko smet, na pa kot človeka, oz. kot ljubljeno osebo. Vsaj tako si jaz te relacije predstavljam. In verjetno tvoj partner ni nek sovražnež (do tebe) ampak kolikor toliko topel človek, človek ki ima poleg ljubezni do tebe (upam vsaj) tudi neke moralne vrednote, verjetno je enostavno “dober” človek, moški, partner. Upam vsaj.
Meni osebno je zelo žal in čutim usmiljenje do tebe (in podobnih), če si v svojem otroštvu imela izkušnje, kot si jih napisala. Res. Če dovoliš, tako, preko iskrenega namena, ti pošiljam en topel objem, še “večji” objem pa deklici, ki je bila v otroštvu tolikokrat zlorabljena, da še sedaj čuti posledice le tega. Topel, topel…
Se ne bi bolj mogla strinjati z “it”. Tudi sočustvujem z avtorico in mi je žal da si bila žrtev spolne zlorabe. Ampak če bi bila jaz moški in če bi mi partnerica rekla da bi hotela dominacijo v postelji, kot moški tega ne bi mogla storiti no tudi ne kot ženska. Meni osebno nasilje, siljenje, bolečine predstavlja trpljenje in ljubljenje jaz smatram za nekaj lepega nežnega.
Če bi vedela, ne bi napisala tega:
Očitno avtorica rabi izkušnjo.
Preko izkušenj dozorimo, saj trditev, da hoče imeti vse želje izpolnjene, deluje otročje.[/quote]
OK.
Ti se preveč sekiraš. Koliko pa nas ima izpolnjene želje. Mogoče 10 %.
Nekaj se jih vzdrži, nekaj jih trpi. Prav opazujem in nalahko provociram 60% nas je varalic.
Vse želje? Glede na temo, “izpolnjene želje” smatram kot tole mojo fantazijo, ne vem, kje si (sta) našla vse. Nočem se je vzdrževat, niti trpet. Varat pa tud ne. Mislim, da si zaslužim in imam lahko tak seks, kot si ga želim. In se uvrščam med teh “neuvrstljivih 10”
Forum je zaprt za komentiranje.