Moški in bližina
Marko, ne gre za to, da bi želela, da bi tudi on moral trpeti, če trpim jaz. Gre za to, da bi moje trpljenje začutil, da bi preprosto vedel, kako mi je. Ne gre za navezanost v prvotnem smislu, ampak za čustveno odzivnost, o sposobnosti prepoznati in začutiti (tudi pri meni) in sposobnost empatije. Mislim, da se na ta način najbolj krepi in poglablja bližina. Se vam ne zdi?
Občutka, da se ne trudi in me ima za samoumevno, nimam. Vem, da se trudi- tako on kot jaz.
Zakaj taka potreba po tem? 🙂 Ker bi rada pravo čustveno povezanost in zaupanje med nama? Enkrat sem prebrala, naj bi tako stanje odražal stavek “Vem, da veš, da vem.” Ko nekako “misliš drugega”.
Se vam ne zdi pomembno, da tudi on čuti, da čutim, da on čuti in ne le to, da čutim, kar on čuti ali obratno- da on čuti, kar čutim jaz? Ampak ja, to je že II. stopnja.. 😉
Svet in ljudi ob sebi spremenimo le tako da začnemo pri sebi, da spremenijo odnos do nas.
Kot eno bosta lahko razmišljala le (glede na to da ti občutiš pomankljivost), da boš v tem trenutku naredila vse, da boš poskušala čutit kot on, da bo čutil, da ga tudi ti čutiš in začutil da mora tudi tebe bolj občutit.
Na kakšen način se boš tega lotila pa najbolj veš sama.
Včasih je tudi pretirano poglabljanje škodljivo, ne pozabi na sončne dni.
Pa srečno.
Ko si naletela na odziv prijateljičinega fanta, si se zavedla, da je čustvena bližina med žensko in moškim resnično mogoča… Od tu naprej ne bo nikdar več, kot je bilo. Ob svojem fantu tega ne čutiš, ker tudi on sam sebi daje racionalen odziv na svoje stiske in drugače preprosto (še) ne zna. Želi ti pomagat tako, kot pomaga sebi. Racionalizira. Kar ni nujno slabo.
Ne vem, kako ti sama sebi pomagaš, ko si čustveno prizadeta. Vedno poiščeš nekoga, da ti pomaga? Oziroma si sedaj naletela na fanta, ki ti je to zmogel dati… in ko boš naslednjič v podobni situaciji, boš iskala tega fanta? Si kdaj poskusila sama sebi dati, kar takrat potrebuješ? Lahko recimo najprej na list papirja napišeš, kako se počutiš… Na ta način sebe spoznavaš in si podarjaš sočutje.
Bila sem v situaciji, ko se je zdelo, da je simpatija obojestranska… jaz bi jo nadgrajevala, na moški strani pa ni bilo videti enake smeri. Zelo me je bolelo, tako zelo, da sem mislila, da mi bo srce počilo, še jokat nisem mogla… Niti nisem hotela svojih čustev delit z okolico. V tisti svoji nebogljenosti sem si podarjala drobne okraske, ki so vsi po vrsti govorili o tem, da sem na smrt zaljubljena. Sedaj to vidim, takrat je verjetno opazila okolica in on. Ti okraski so zdaj pospravljeni v škatli in me spominjajo, da takrat čustev nisem tlačila, ampak sem jih izražala na svoj način.
Da je čustvena bližina med M in Ž mogoča, sem pred leti že izkusila. Imela sem fanta, ki je bil čustveno dostopnejši, a sva bila preveč različna v drugih stvareh in se je končalo..
Mislite, da če zdaj ob trenutnem fantu ne čutim čustvene bližine, ta res nikoli ne bi bila možna med nama?
Ne, sem bolj introvertiran človek, ne najdem vedno nekoga, da se izpovem, ta prijateljičin fant je bil bolj slučaj kot pravilo. Le trem osebam sem npr. zaupala to zgodbo, ki se mi je zgodila, večinoma stvari rešim sama, znam se potolažiti. A se mi vseeno zdi prav, da stvari, ki so me zaznamovale, z njim, ki mi je najbližji, tudi delim. Torej tudi bolečino. Bi mi moralo zadostovati že to, da mu o tem povem, neglede na njegov odziv? To mi ne uspe..
Torej se je ta odnos končal z razvezo?
Trudim se, da čustev ne tlačim. Veliko pišem misli (lahko bi temu rekli dnevnik) in ogromno rišem (sem likovna pedagoginja). Tudi izražanja čustev sem se morala z leti naučiti, saj sem bila v preteklosti preveč tiha in sama..
Mislite, da če zdaj ob trenutnem fantu ne čutim čustvene bližine, ta res nikoli ne bi bila možna med nama?
Čustvena bližina je osnova odnosa. Lahko se je učita, če sta oba za to. Če je interes samo na tvoji strani, fant pa svojih čutenj ne bo želel delit s tabo, bosta bolj težko gradila kvaliteten odnos. Lahko mu pripoveduješ, kako ti je, kako samo se počutiš, ko te ne začuti. Brez da bi ga obsojala.
Včasih imam občutek, da že na daleč spoznam osebo, ki se je odločila, da ne bo nikoli več nikomur dopustila, da bi mu prišla blizu. Ker je bila nekoč preveč ranjena, da bi se še kdaj čustveno odprla, čeprav bi si v resnici tega želela.
Torej se je ta odnos končal z razvezo?
Ni se končal z razvezo, ker se tudi začel še ni.
Mogoče pa enostavno nista na istem nivoju in kljub vsem naporom (tvojim in njegovim) si ne bosta prišla (dovolj) blizu. Kot bi nekoga učila risat pa ta nima občutka za čopič, enostavno ne vidi in ne ve kaj dela narobe, da slika ne izpade dobro, pri vsej najboljši volji. Tudi vsak se ne nauči igrat klavir nap., mogoče kaj enostavnega in to je to. Ti pa želiš celo sinfonijo….. 😉
Zato, ker ni vse tako idealno, enostavno. :)) Če je nekaj idealno, ne spreminjamo.
Je že Marko povedal.. Če bi bilo vse tako idealno in bi šlo za dlako v jajcu, se ne bi obrnila na forum..
Sicer pa v idealnost, v to, da se nikjer ni potrebno vsaj malo prilagodit in sklenit kak kompromis, mogoče kdaj tudi kaj spremenit, ne verjamem. Ne poznam takega para.[/quote]Tudi jaz ne poznam nikogar takega 😉
Je pa vprašanje ali ga ti lahko sprejmeš takega kot je. Ima lastnosti, ki te navdušujejo in ima nekaj, bolje rečeno nima nekaj, kar se ti zdi, da bi moral imet. A boš lahko/bosta lahko živela s tem?
On je “enostaven” racionalen človek, ti bolj čustvena in želiš nekoga, ki bo “dihal s tabo”, kateremu ne bo treba z besedami razlagat nekaj kar bi nekdo drug enostavno čutil/zaznal iz tvojega enega stavka, pogleda….
Ne pravim, da te on ne mara, da te nima rad/spoštuje…itd le enostavno ne zmore tega/ni mu dano, kar si ti želiš in mu moraš vsakič posebej “narisat”, da vsaj približno ve kaj si ti hotela (in potem zamahne z roko kot, češ spet ona nekaj bluzi… 😉
Zdi se mi, da si “prevelika” zanj, bolje rečeno želiš si nekaj več kot le sobivanje z nekom in močno dvomim, da se da te stvari naučit (kogarkoli).
Še to: Za nazoren prikaz tega kar sem napisal sta ti poskrbela Intrudorček in (z)medena_samička 😉
Ona dlakava, on pa sovraži dlake, ona ga žgečka z šopom dlak, njega pa meče od alergije – on bi raje perje…… :))
Kaj čmo sedaj čakat, da njej perje zraste ali, da se on navadi na dlake? 😉
Ne vem, če se da ali ne. Ne poznam takega primera, tudi para, da bi imel podobne težave ne. Zato sem pa pisala sem..
Mogoče res pretiravam, želela sem slišati mnenja, sploh pa sem mislila, da se še kaki ženski ziher to dogaja, pa sem očitno v manjšini..
Drama queen? Nisem tako grozna: http://www.youtube.com/watch?v=1yih_tf54Ls 😉
Ne vem, če se da ali ne. Ne poznam takega primera, tudi para, da bi imel podobne težave ne. Zato sem pa pisala sem..[/quote]Razmišljaš o tem, da bi ga naučila nekaj česar še opisat ne moreš/je težko? 🙂
Ne vem, če se da ali ne. Ne poznam takega primera, tudi para, da bi imel podobne težave ne. Zato sem pa pisala sem..[/quote]Razmišljaš o tem, da bi ga naučila nekaj česar še opisat ne moreš/je težko? :)[/quote]
Raje ne razmišljam o tem, da je to tako težko, neopisljivo ali nemogoče. Na ta način bi lahko že danes zaključila zgodbo..
Mogoče pa je opcija, le da ne vem, kako do nje. Mislim, da gre veliko pripisati (ne)sprejemanju.
Včeraj sva se o tem pogovarjala.. Pravi, da ima še “zalog”, kam bi lahko šel (v globine in povezanost z mano), a ga zaustavlja ravno to nesprejemanje..
Po eni strani verjamem, po drugi pa.. če v vseh teh letih ni šlo “več” in “dlje” (oziroma z njegove strani ni bilo potrebe, potreba je vedno bila in je z moje), bo tudi zdaj težko, da se bi mu kar razširilo obzorje… 😉
Razmišljaš o tem, da bi ga naučila nekaj česar še opisat ne moreš/je težko? :)[/quote]
Raje ne razmišljam o tem, da je to tako težko, neopisljivo ali nemogoče. Na ta način bi lahko že danes zaključila zgodbo..
Mogoče pa je opcija, le da ne vem, kako do nje. Mislim, da gre veliko pripisati (ne)sprejemanju.
Včeraj sva se o tem pogovarjala.. Pravi, da ima še “zalog”, kam bi lahko šel (v globine in povezanost z mano), a ga zaustavlja ravno to nesprejemanje..
Po eni strani verjamem, po drugi pa.. če v vseh teh letih ni šlo “več” in “dlje” (oziroma z njegove strani ni bilo potrebe, potreba je vedno bila in je z moje), bo tudi zdaj težko, da se bi mu kar razširilo obzorje… ;)[/quote]
Ti ga nimaš več rada, v tem je problem – o tem priča tudi številčnost postov. Toda ne morejo ti neki anonimni svetovalci črno na belem izpričati, da je to vzrok, torej njegova nesenzibilnost, zakaj je vajina zveza zašla v krizo – in če je mogoče na vidiku drug moški, da bi ti dali “odvezo” in rekli pojdi? Težo in posledice teh odločitev nosiš izključno ti, tu ti ne morejo drugi svetovati za takšna vprašanja.
Raje ne razmišljam o tem, da je to tako težko, neopisljivo ali nemogoče. Na ta način bi lahko že danes zaključila zgodbo..
Mogoče pa je opcija, le da ne vem, kako do nje. Mislim, da gre veliko pripisati (ne)sprejemanju.
Včeraj sva se o tem pogovarjala.. Pravi, da ima še “zalog”, kam bi lahko šel (v globine in povezanost z mano), a ga zaustavlja ravno to nesprejemanje..
Po eni strani verjamem, po drugi pa.. če v vseh teh letih ni šlo “več” in “dlje” (oziroma z njegove strani ni bilo potrebe, potreba je vedno bila in je z moje), bo tudi zdaj težko, da se bi mu kar razširilo obzorje… ;)[/quote]
Ti ga nimaš več rada, v tem je problem – o tem priča tudi številčnost postov. Toda ne morejo ti neki anonimni svetovalci črno na belem izpričati, da je to vzrok, torej njegova nesenzibilnost, zakaj je vajina zveza zašla v krizo – in če je mogoče na vidiku drug moški, da bi ti dali “odvezo” in rekli pojdi? Težo in posledice teh odločitev nosiš izključno ti, tu ti ne morejo drugi svetovati za takšna vprašanja.[/quote]Matjazko to kar si napisal je …. neumnost.
Če ga ne bi imela rada ne bi iskala rešitve!
In s tem iskanjem/vprašanji pri nas nič ne tvega, lahko le pridobi, kar pa ni tako samoumevno, če bi z njim to razpredala, ker že samo vprašanje/izražen dvom lahko izzove nepredvidljive posledice. “napako”.
Vidim, da si razdvojena med svojimi željami in med tem, kdo v resnici si.
Verjamem, da si želiš biti odprta, sprejeta in občutiti bližino….Vendar so to le tvoje želje. Na podlagi teh želja pa potem sklepaš, da si ti na višjem nivoju oziroma sposobna več, kot pa tvoj fant.
V resnici pa sta si zelo podobna. Sta zelo občutljiva na nesprejemanje in se hitro znova in znova znajdeta za svojimi zidovi. Razloge pa vidita izven sebe. So pa razlogi v vaju. Včasih so res bili razlogi izven vaju. Je pa to postalo del vajine osebnosti in ob vsakem dejanju, ki asociira na nesprejemanje, reagirata užaloščeno in prizadeto.
Na nek način sta idealen par. Imata podobne izkušnje in bi lahko z razumevanjem drug drugemu pomagala. Dobro bi bilo, če bi si verjela, da se oba trudita, da postaneta boljša od svojih staršev. Z razumevanjem bi potem vedela ,da ni potrebno reagirati prizadeto, saj je partner storil največ kar je lahko in ni imel slabih namenov.
A hkrati mora on tebi zaupati, da se trudiš njega sprejemati.
To je potem tista višja stopnja, ki vaju lahko vodi do izboljšanja.
Ne bi rekel, da si v manjšini. Ogromno je moških, ki se niti ne poglabljajo vase in ne znajo govoriti o svojih čustvih.
Je pa res, da niso vse ženske takšne, ki bi bile na to tako občutljive. Raje grejo kam na klepet s kolegicami in si podelijo svoja čustva. 🙂
Žalostno. Tu ni čustvene bližine.
Paše se usest z drugo žensko in pogovarjati ženske stvari (make-up, cunjice…malo nedolžnega opravljanja…), meni tudi, to tudi rabimo, ampak svoja čustva in najgloblje občutke pa raje delim z njim… ni prave intime brez čustvene intime![/quote]
Se strinjam..
Če ne čutim bližine, nisem sprejeta ali nisem odprta, to še ne pomeni, da takšna tudi sem. (?) Tega bi si le želela, saj mislim, da gre za želje, ki so med partnerjema uresničljive (mogoče ne z njim), konec koncev sem jih tudi nekoč že do-živela. Problem nastane, če si on tega ne bi želel. Če pridem do tega, bom gotovo prej ali slej razmišljala o odhodu. Zaenkrat se veliko pogovarjava, predvsem o sprejemanju, saj je nastal pravi začaran krog – jaz ga ne sprejemam v celoti takega, kot je, on se mi zapira..
Hvala Robi.
Hvala za vse prispevke in namenjen čas moji temi..
Nasmeh! 🙂
Prosim? :)) Ne razumem, čemu tako vprašanje in kaj lahko ta odgovor doprinese k celotni situaciji…
Najbrž misliš v smislu, če in koliko je sposoben neverbalnega izražanja?[/quote]
Vprašanje bližine je povezano z vprašanjem zadržanosti. Koliko je oseba zadržana (in kdaj, če sploh, se popolnoma sprosti) najbolje vidiš pri plesu. Ali pomaga kakšen kozarec alkohola ali ne pomaga in je situacija ista. Ali sploh pleše (v disku, klubih, ipd.), ali pa sploh ne … Ali mu je nerodno, kako reagira, če postane tvoj ples bolj drzen, …
Forum je zaprt za komentiranje.