Moški in bližina
Saj vem, da se lahko nate zanesem, predvsem v slabem, odveč to poudarjaš :)[/quote]
Če si že pokrila ušeska s slušalkami, si daj gor še nagobčnik. :)))[/quote]
Ne tako delati z mano, te bom ugriznila :-))
Potem je logično zakaj je takšen.
Zakaj si ne želi ?
Če pa pravi:
Želim povedati, da on ne čuti želje, da bi bil bolj odprt, ker je navajen, da se o čustvih ne govori. Ne pogreša tega, kar ti. Za njega je takšna bližina čisto v redu odnos.
Zato ni želje.
Če nisi lačen, si ne želiš še več hrane…To je jasno.
Seveda. Če bi bila zadovoljna in se čutila ljubljeno, ne bi iskala nečesa več.
Tebi nekaj manjka, ker si navajena, da se o čustvih bolj govori. In to pogrešaš.[/quote]
Robi, ti počneš sedajle to, kar počne njen fant – racionaliziraš (kaj če bi, če, da se, ker je, ne, kar ti, zato, če nisi, si ne želiš, to je…..). To ubija spontaniteto (“prepusti se”), če imamo vedno vse “popredalčkano” in znamo vse razčlenit. V tem je neke vrste dolgočasje, pustost, sivina, ni STRASTI – kar pogreša.[/quote]
Matjažko, tako je!
Čeprav hvala Robiju, ker ima vedno super odgovore.
Pa se vam zdi možno, da se na tem področju on ne more spremeniti (ne to, da se noče), ker tak pač je? Da sva si v tem pač različna in ni kaj konkretnega za narediti v tem, za to?
hudic je, ce ti je nekdo vsec in ga ne mores pozabit
ocitno je on starejsi levcek, ki ze tezko lovi antilope
pa se s tem ne more spoprijaznit
.
.[/quote]
Je pač izbral napačno taktiko za lovljenje antilope. Vedno pozablja, da je moja malenkost preveč samosvoja, da bi mi lahko vsilil svoja pravila igre.
Do določene mere že, ampak problem je globlji, ker te ni sposoben razumeti tvojih potreb, se niti ne trudi, in ker je njemu “fajn” tako, kakršen je. Tu je totalna “rupa”. Ne zaveda pa se, da moški mora znati v sebi nositi tudi “ogenj”, ki “podžge, zaneti” ogenj, ki potem oba (o)greje. :)) On bi se moral soočiti s sfingino uganko.
hudic je, ce ti je nekdo vsec in ga ne mores pozabit
ocitno je on starejsi levcek, ki ze tezko lovi antilope
pa se s tem ne more spoprijaznit
.
.[/quote]
Je pač izbral napačno taktiko za lovljenje antilope. Vedno pozablja, da je moja malenkost preveč samosvoja, da bi mi lahko vsilil svoja pravila igre.[/quote]
Antilopa, če boš čakala v nedogled, hrepeneč po princu iz sanj, potem lahko upaš samo še na to, da te moški svetnik ujame v posmrtnem življenju? Samo spolnost potem odpade! :)))
Do določene mere že, ampak problem je globlji, ker te ni sposoben razumeti tvojih potreb, se niti ne trudi, in ker je njemu “fajn” tako, kakršen je. Tu je totalna “rupa”. Ne zaveda pa se, da moški mora znati v sebi nositi tudi “ogenj”, ki “podžge, zaneti” ogenj, ki potem oba (o)greje. :)) On bi se moral soočiti s sfingino uganko.[/quote]
Ne morem rečt, da se ne trudi, se trudi. Tudi jaz opazim razliko, sploh pa sam pravi, koliko je napredoval in se spremenil v tej zvezi z mano. On ve, da mi to manjka, o tem veliko govoriva, te moje potrebe razume, a na razumski ravni. 🙂 Zato se sprašujem, če mu je ta čustveni svet sploh dostopen (in če bi mu sploh bil kdaj, kljub trudu)?
On pač stvari procesira drugače (sem zgoraj opisovala, kako doživlja nek dogodek in kako ga jaz), to vem, da ne gre spremeniti, to ni zavestna izbira, tak pač si. Ali bolj racio ali bolj emocio.
Mogoče pa le jaz želim vedno več in globlje (?), ker vem, da imam tu še kar nekaj “prostora”, kamor bi lahko šla..
Kdo pa si, da mi boš ukazoval?? Raje si pleničko zamenjaj, ker že cel Internet smrdi :))))[/quote]
Ti pa tudi ne lulaj za vsakim drevesom tu na MON. :)))[/quote]
Materi naravi se pritoži, da smo psičke take :))) moramo puščati sled, da nas samčki “zavohajo” :)))
Zanimivo, da je le dvema moje pisanje neužitno oz vsaj tako je razumeti iz te teme. Čutim signal za drugo zabavo, v folk, ki me ne mara se ne silim oz to hkrati zame pomeni, da takšnih posledično ne maram sama…z razlogo/i 🙂
Do določene mere že, ampak problem je globlji, ker te ni sposoben razumeti tvojih potreb, se niti ne trudi, in ker je njemu “fajn” tako, kakršen je. Tu je totalna “rupa”. Ne zaveda pa se, da moški mora znati v sebi nositi tudi “ogenj”, ki “podžge, zaneti” ogenj, ki potem oba (o)greje. :)) On bi se moral soočiti s sfingino uganko.[/quote]
Ne morem rečt, da se ne trudi, se trudi. Tudi jaz opazim razliko, sploh pa sam pravi, koliko je napredoval in se spremenil v tej zvezi z mano. On ve, da mi to manjka, o tem veliko govoriva, te moje potrebe razume, a na razumski ravni. 🙂 Zato se sprašujem, če mu je ta čustveni svet sploh dostopen (in če bi mu sploh bil kdaj, kljub trudu)?
On pač stvari procesira drugače (sem zgoraj opisovala, kako doživlja nek dogodek in kako ga jaz), to vem, da ne gre spremeniti, to ni zavestna izbira, tak pač si. Ali bolj racio ali bolj emocio.
Mogoče pa le jaz želim vedno več in globlje (?), ker vem, da imam tu še kar nekaj “prostora”, kamor bi lahko šla..[/quote]
Premalo je, da razume tvoje potrebe, če jih ne zna (čustveno) zadovoljevati. Z nekom se povežemo (intimno) čustveno, razumsko lahko samo očaramo nekoga s svojimi intelektualnimi sposobnostmi, recimo.
Doživljanje drugega je vedno čustveno (“nezavedno”, “iracionalno”). Nekdo ti je recimo všeč, ker ti je všeč. Če poskušamo to razumsko razčleniti, se pogosto zdi nesmisleno, krožno sklepanje, ker iščemo vzroke – tako kot če bi robot poskušal najti dušo v človeku, iščoš jo v možganih, srcu, hormonskem delovanju….
Forum je zaprt za komentiranje.