Moški bi moral finančno skrbeti za familjo

Čisto v redu varianta, če bi žena imela svoj denar. Pa ne mislim malo.

Dovolj, da je varna, če gresta narazen. Ali dovolj, da ni odvisna od njega, da je prisiljena prenašati čisto vse, tako kot je bilo včasih : od udarcev, pijače, zapravljenega denarja, drugih žensk, ali enostavno tega, da mož spoka in gre drugam, pa naj se znajde z otroki vred….

Pa ne mi začet kako je treba pravilno izbrati,  pa blabla…malo poglej nazaj biografije  umetnikov,, znanih ljudi, itd….koliko jih je odraščala samo z mamo, ki se je raztrgala na koščke, da je spravila otroke gor…oče je…ali izginil,  pa niso nikoli več slišali zanj,  ali umrl, ali šel k drugi ženski….

Finančna neodvisnost je edini pogoj, potem pa zaradi mene če možu na kolenih noge umivaš….tvoja stvar.

Saj vem, da takim kot ti zelo težko spackati skupaj kaj več, kot žaljivko iz vaškega bifeja….še to si se namatralo,  a ne?

Absolutno se strinjam, Daisy. V naši državi v zakonu in v zunajzakonski skupnosti nastaja skupno premoženje, tako da je vse, kar zasluži z delom mož v času trajanja zveze, skupno. Vsakih nekaj let, če nastane nekaj premoženja, se lahko premoženje razdeli in je uradno samo tvoje. Seveda mora to biti tudi skupni dogovor, se pravi, da se mož zaveda, da žena prispeva na drug način in je njen prispevek enakovreden. Da ti ne daje občutka, da si mu karkoli dolžna, da si odvisna od njega itd. To je stvar dogovora in tudi zaupanja – v obe smeri.

Hja, to sem že gruntala, kako bi se dalo urediti…mogoče mesečni prispevek na ženin račun, ki je samo zanjo?

Pa mehanizem, ki bi zagotovil moževo skrb za otroke tudi če jo zbriše v drugo državo…

Al pa po Ameriško, kjer mož vse pusti ženi? Sam to mi ni všeč.

Biti doma gospodinja, sej je krasno, ampak v primeru da ostane sama, je toliko težje začeti z delom, najti službo brez izkušenj…ker pri nas so preživnine mizerne, pa še to se pričakuje da bo našla službo in ne visela na preživnini…

no ja, pri nas sodišče nezaposlenim ženam določi preživnino le za krajši čas, če so sicer še sposobne delati. če dela samo eden, potem bo večina denarja šlo za preživljanje družine in bo malo tistega skupnega ustvarjenega, kar naj bi se delilo. pa da ne govorim o veliko primerih mansardarjev. kaj naj ženska naredi recimo s 25.000 ustvarjenega premoženja, četrtino preostalega pufa in brez službe in delovnih izkušenj pri 45? Znajde se v zelo težkem položaju. Pa še en drug vidik. Ene ženske pišejo, kako so žene zaradi službe + familija zgarane, utrujene, nezadovoljne. Kolikor nas jaz poznam, smo ponavadi najbolj zgarane in nezadovoljne takrat, ko smo doma in si načrtujemo delovne vikende, generalke, dopuste za naredit vse, kar sicer ni bilo časa. V službi se lahko neobremenjeno podružimo, spijemo kofe, brez da bi zraven morale streči otrokom, staršem, možu, priženjeni žlahti. Sedajle, ko je možno podaljševati delo in so penzije bolj slabe, se kar nekaj žensk odloča in ne gre v penzijo, ker točno vedo, da bodo 24 ur na dan sužnje svojim obnemoglim sorodnikom in predvsem svojim odraslim otrokom. pa s pol manj denarja kot sicer.

zato je pa toliko samskih, ker so ženske finančno in stanovanjsko preskrbljene. V drugih državah se točno ve kaj je naloga moža in žene. Kot tale primer.

.https://youtu.be/o0muJ6sUKYc

jaz pa verjamem, da ženske pridejo iz šihta izmučene domov. Sploh trgovke, medicinske sestre, čistilke, mesarke … Ker pri nas je vsako podjetje kadrovsko podhranjeno. In mora en delavec delat za dva.

Moški je v vezi zaradi ljubezni, ženska pa zaradi poslovne priložnosti. Po navadi.

Tu izključujem mlade, ker v mladosti je po navadi ljubezen iskrena in se ne gleda toliko na materialne stvari.

Verjemi da si poleg par fanatičark na monu, edina, ki si zasluži ta žalospev. Prosim nadaljuj z repliko, samo potrjuješ moje besede.

Moški so v belem svetu skozi celotno zgodovino skrbeli za ženske, na način, da so jim zagotavljali preživetje s svojim žrtvovanjem na vseh življenskih področjih. Natolcevanje modernih žensk o tem ”kako so bile zasužnjene s strani patriarhata”, je preprosto čista nebuloza marksistično-feministične doktrine, vnešene v družbo, s strani sovražnega plemena, preko njihove propagande in ”izobraževalnega sistema” po WWII, z začetki že sredi 19-ega stoletja. Velika večina moških in žensk, je bila večino zgodovine podjarmljena s strani bolestno-incestnih elit, nastavljenih in financiranih s strani plemena (podobno kot danes) in posledično tako moški kot ženske, niso imeli ”človekovih pravic” kot jih poznamo dandanes.

Moderne indoktrinirane ženske in šibki moški verjamejo v bizarne laži, ki so del konstrukta feministične ideologije. Seveda so vsi postulati feminizma ustvarjeni izključno za indoktrinacijo belih žensk v sovraštvo do belih moških in ideologijo belske krivde ter posledično za sodelovanje večine belih žensk in šibkih moških v dekonstrukciji belske civilizacije, kar je kratkega veka, omogočeno izključno iz razloga udobne civilizacije, ki so jo ustvarili močni in sposobni beli moški za bele ženske in jih posledično dislocirali od realnosti, kar bo na koncu tega procesa (kmalu) pripeljalo do kolapsa belskih držav ter vrnitve v kruto realnost sveta.

Moškim se v modernih časih ni več potrebno žrtvovati za ženske, ker moderne ženske ne doprinašajo več ničesar konstruktivnega v življenje moškega, z izjemo svojega (s strani drugih moških že trošenega) telesa. Ženske so preko ideologije feminizma, direktno parazitiranje moških delno prenesle na ”državo”, sedaj imajo ženske za svojega ”boga” t.i. ”nanny state”. Nekoč se je moral moški poročiti s povprečnico, jo preživljati in ščititi, da je imel možnost potomstva, dandanes to ni več potrebno, kvaliteten moški ima lahko več žensk za svojo potešitev.

Torej smo iz kontroliranega ginocentrizma prešli v nekontroliran ginocentrizem. Nekoč je moški moral žrtvovati vse za eno povprečnico, danes večina moških nima dostopa do žensk v smislu primarne reprodukcije, ker vse ženske silijo v zgornjih 30% moških (odprta hipergamija). Drugih 30% moških dobi možnost reprodukcije s tistimi ženskami, ki se po 30-em zavejo, da ne bodo dobile vase izliva tistih moških, ki si jih želijo in se posledično ”sprijaznijo” z beta orbiterjem, ki jo časti že 10 let in se ga na tak način ženska ”usmili”, ali pa se sprijazni z beto po tem, ko je že spočela ščeneta ali dva z Adilom in sedaj potrebuje beta provajderja Anžeta. 40-60% mladih moških živečih v belskih državah dandanes pa ne bo imelo potomcev.

Ženske bodo v svoji deluziji šle vedno dlje, kajti propaganda plemena jih sili v to, same pa so obkrožene s tipi, katere smatrajo, da so povečini ”nezadostni”, saj jim je propaganda vcepila izredno nerealno visoko mnenje o sebi (+ socialna mrežja) in skozi nenehno propagandno poniževanje belih moških, o nekvaliteti le teh. Popolnoma enako se je preko propagande pripetilo pri okarakterizaciji ničvrednosti ”moških opravil” ter o super izjemnosti ter zahtevnosti ločevanja belega in barvnega perila ter o pritiskih na par gumbov na pralno-sušilnem stroju.

Seveda ženske frustracije ob opravljanju ”gospodinjskih opravil” izhajajo, ne le iz konstantne lažne feministične propagande o ženskem suženjstvu hudobnim moškim, ampak tudi iz nezadovolnjosti s svojim partnerjem, ker MSM propaganda nenehno manipulira žensko percepcijo tudi s tem, da so moški hudobni ničeti, ki ubogo žensko le izkoriščajo in se posledično ženske počutijo ”uklenjene” v zakonu ter neslobodne in neizživete (predvsem spolno). Seveda propaganda namerno cilja na žensko sebičnost in biološki narcisizem, ker gre pri vsem tem za namreno ustvarjanje histeričnih in mentalno bolnih (depresivnih) žensk, ki bodo aktivno destruktivne in bodo sovražne do lastnih belih moških ter bodo podpirale srednjeročno najbolj bizarne in korozivne koncepte za civilizacijo, kot so odprte meje, zelena agenda, abortus, dsetrukcijo družine, žensko spolno promiskuitetnost, LGBTQ+ življenske sloge itn.

Seveda je pleme preko infuzije žensk v ”izobraževalni” in delovni proces ter preko kreacije neproduktivnih oz. družbeno destruktivnih delovnih mest za ženske, ustvarilo nujo po prekomernem davčenju, kar ima za posledico kolaps produktivnosti in kreativnosti moških, ki so nujno potrebni za vzdrževanje belske civilizacije, kajti bele ženske so v povprečju najbolj nagnjene k materializmu oz. potrošništvu, vse to pa poleg infrastrukture ženskam omogočajo moški.

Primer; socialne delavke – mora biti čim več primerov za obravnavo, ker je naravna tendenca vsakega kraka birokracije težnja po nenehnem širjenju i.e. interes po destrukciji družine. Enako sodnija, zavod za zaposlovanje, policija, občinska birokracija itn. Potem so tu interesi odvetnikov, lepotilne industrije (obsedenost žensk z medsebojnim tekmovanjem za pozornost in z izgledom), prizvajalcev antidepresivov, mačje hrane itn. Opazite morda, kako je pleme celotno industrijo ustvarilo za ”žensko oholost” oz. za potešenje želja depresivnih žensk ustvarjenih skozi feministično ideologijo??? Vsa potrošniška družba je namerno nastavljena tako, da streže depresivni in jezni beli ženski!!! Tako so ženske zasužnjili preko mizernih mezd in ustvarili umetno potrebo po potrošnji s propagandnim zastrupljanjem belih žensk in nadalnje blaženje njihovih simptomov preko potrošnje.

Fenimizem, ki je del podivjanega ginocentrizma, je tako destruktiven, da je lahko obstajal le 2 generaciji in je pripeljal belsko civilizacijo na rob propada. Na ”srečo” so ”progresivne” ženske in šibki moški imeli v tem času manj otrok in so naredili veliko večino splavov ter se je defektna genetika izprijenih in šibkih ljudi dandanes skrčila do te mere, da se današnji ostanki belske civilizacije, ki je v ruševinah, ponovno vračajo v svoj naravni tok, kar je vidno pri mladi generaciji (do 40 let), ki ima diametralno nasprotna prepričanja kot večina starejših. Demografija je usoda, to je neizbežno dejstvo.

Pri mladih generacijah je opazno, da so kvalitetni geni ponovno dosegli kritično maso (15%+) in se bo belska civilizacija po prihajajočem ekonomskem kolapsu in posledični vojni z prišleki, ki ne bodo več mogli parazitirati in bodo ponoreli, po triumfu vrnila v dobo rasti in renesanse. Bele ženske in beli šibki moški pa bodo kot vedno le sledili dominantnemu narativu, tako kot vedno do sedaj, kajti ob kolapsu ”nanny state” ne bo več zmogla parazitirati moških do te mere, da bi ohranila neproduktivna delovna mesta, ustvarjena z namenom ločiti ženske od svojih otrok in moških, jih iztrgati od doma in tako dobiti v svoje kremplje otroke ter jim v svojih ustanovah spirati malih možganov in uničevati njihovih nedolžnih čistih duš.

petrušiću se spet meša. najprej nastopa kot desi, ko ga stisnejo v kot, pa objavi neko nebulozo kot navajo. celotna zgodovina človeštva je bila izjemno krut boj za obstanek in nikoli si niso mogli privoščiti, da zdrave odrasle ženske ne bi garale od jutra do večera za obstoj sebe in družine. sem pa tja je bila kakšna posameznica izvzeta iz tega, tako kot tudi kakšni moški dediči.

Objavljam izključno kot jaz z izjemo enega prispevka, ki mi ga je označilo kot anonimno, se pa jasno vidi, da gre za moj izdelek.

Tole je moje, pa je označeno kot anonimno – ne po moji volji. ?

dej petrušić tudi navajo si ti sam. dejstvo je, da je za žensko imeti v družini lasten denar neodvisno od moža ali očeta, top šit dobitna kombinacija, ki prinese neizmerno izboljšanje ženskega položaja v družini in nasploh, ter hkrati tudi možnost, da lahko iz slabega odnosa odide.

In na koncu ostaneš brez vsega in še več v dolgovih. ?

Pravico imaš do svojega mnenja.

Res ne vem, če se z zapisanim lahko strinjam oziroma ne morem se poistovetiti.

Kolika po vrsti je tole že debata na isto temo? Stota?

Samo dve vprašanji imam in ga naslavljam na zagovornike vloge moškega kot financerja družine:

Koliko moških je sposobnih zagotavljati eksistenco družini?

Koliko moških dejansko želi biti edini financer družine?

Pa recimo, da žensk sedaj ne vprašamo za njihovo stališče.
Ko bomo vedeli za število moških s takim interesom,  bo debata postala smiselna, sicer je pa to gola teorija.

Dobro zastavljeni vprašanji. Prvo je dokaj preprosto odgovoriti: nekje TOP20 zaslužkarjev. Oz. konkretno za Slovenijo bi to bili moški, ki imajo rešeno stanovanjsko situacijo, vozni park in imajo za vsaj dve povprečni plači netto razpoložljivega dohodka.

Drugo vprašanje je morda malo štorasto zastavljeno, oz. je zastavljeno iz ženskega zornega kota. Moški zorni kot je povečini (ne nujno vedno, a povečini) drugačen. Ne ge namreč za to, ali čutimo željo, gre za to, da čutimo dolžnost.

Vseeno nam je glede tega, kje je ženska na dohodkovno-statusni lestvici. Večina moških podeli svoje materialne vire z žensko ne glede na njen materialno-finančni prispevek. Transakcija poteka na drugi ravni: jaz tebi finančno-materialno varnost, ti meni skrm, nego in čustveno podporo, uravnoteženost, da zbalansiram stres zunaj, ki izvira iz udejstvovanja na trgu s toplono in pomirjenostjo, ki sem jo deležen doma.

Hvala za odgovor. Torej 80% moških sploh naj ne sanja o družbeni ureditvi, kjer ženske ne hodijo v službo. So tudi izločeni iz debate, ker je zanje brezpredmetna.

Kar se drugega vprašanja tiče, pa sem zares hotela vedeti, kateri in koliko moških ŽELI ureditev, kjer so oni edini financerji.  Ne, kaj jim nalaga vzgoja, izročilo in podobno. Koliko jih res želi, da je žena doma.

Ko že praviš, da moški čutijo to kot svojo dolžnost…. Ogromno moških poznam, različno situiranih, vmes jih je morda desetina, ki vidi skrb za ženo kot svojo nalogo ali izbiro, za vse tudi velja, da si to lahko privoščijo in so ustrezno poskrbeli za njeno eksistenco  tudi za primer ločitve, njegove smrti in podobno. Pa še med temi so kar veseli, da ima prihodek tudi žena.Pač oni financirajo večino skupnih potreb, žena ima svoj zaslužek več kot ne za svoje razvajanje in žepnino. Par jih niti ne ve točno, koliko žena zasluži in jim ni niti mar.

Pa bolj kot dolžnost gre za neke vrste kavalirstvo in prestiž (je vreden toliko, kolikor lahko ženi nudi in privošči, skupaj z njim vred seveda).
Le eden pravi, da bi ga motilo, če bi žena hotela iti v službo, ostalih to ne moti. Naj gre, če želi, le dom in družina naj naprej funkcionirata, kot doslej.

Je pa ena skupina takih, ki si želijo, da bi bila žena doma, a tega ne morejo financirati.
No, ti zadnji imajo pa težave, ker se dnevno borijo med razumom in željo. Je pa hudir, če si želiš nedosegljivo.  Tam pa ni druge, kot biti pripravljen na kompromise. Verjamem, da je to moškim  neprijetno.

Je pa ena skupina takih, ki si želijo, da bi bila žena doma, a tega ne morejo financirati. ????

Točno tu je pa izvor slabe volje tipov, ki bi radi imeli ženske zaprte doma. Imeli bi nekaj, kar si ne morejo privoščiti.

Seveda jim ne kapne, da niso ženske krive za njihove nizke prihodke, ampak njihovo pomanjkanje sposobnosti. Je pa lažje ženske kriviti, kakor sebe.
Pa rečejo si, da so močnejši spol… eh

Koliko moških si to želi? Verjetno veliko več, kot si jih to danes dejansko lahko privošči. Saj ta fenomen je splošno poznan: za moške v TOP20 velja, da si enega deli več žensk in za moške v BOTTOM20 si več moških deli eno žensko.

Pa še…ne glede na to, kaj si MOSKI želi, je dejansko vedno težje najti žensko, ki si dejansko želi ostati doma. Tudi ne gre več za 20% , ampak za precej manj, kjer bo taka ženska zagotovo ustrezno preskrbljena tudi, ko bo big boss mož pripeljal mlajši model  (ker je med big boss  5% najpremožnejših to precej popularno) . Tak si komot privošci prijazno  poskrbeti finančno za prvo ženo, kot za razkošno razvajati novo mlado in zagnano ženo….

Ampak ja, to je 5% pa raje 2% . Če sploh (v Sloveniji)

Pri ostalih ženske dobro vedo, da morajo same poskrbeti zase (pri naših zakonih itak) in da ne morejo zaupati lepim besedam ob začetku poroke, ki se na koncu spremenijo v ” saj je vse moje, jaz sem delal, kaj bi pa ti rada, nič ti ne bom dal”…. pa tudi vzgojene so drugače, pedenati moža ni več osnovno in edino  poslanstvo,  ampak imajo (o groza) celo svoje cilje in želje.

Če pustimo ob strani enostavno dejstvo, da večina ne zasluži dovolj , da bi živeli z eno plačo, je tudi “interesentov” bolj malo.

V reali mislim. Mon je itak svet zase.

Mislim, da mešaš med TOP1 in TOP20. Ti dam praktičen primer TOP20: ko sem jaz skrbel za familijo, sem zaslužil nekje okoli 180 tisoč letno. Razpoložljivi netto dohodek je znašal tam med 8 in 10 tisočaki na mesec.

Moja nekdanja soproga je bila dejansko v delovnem razmerju, s plačanimi prispevki, davki, pokojninskim zavarovanjem (2. steber), itd.

Pri nama do ločitve ni prišlo zaradi tega, ker bi jaz našel mlajšo, imel ljubico ali karkoli drugega. Do ločitve je prišlo, ker nisem več zmogel čustvenega bremena, ki ga je predstavljal odnos z njo.

Interesentk za TOP20 je več kot dovolj. Iz različnih kategorij. Je pa pri zrelih moških v tem rangu zanimanja veliko manj, saj ima večina nas, pri katerih je zakon razpadel, za seboj pomembno lekcijo.

Odnos s sedanjo partnerko je pri meni veliko bolj simetričen. Oba nastopava kot samozadostni osebi, ki en z drugim deliva in ustvarjava dvojino. Pri čemer sva zaenkrat – bolj kot ne – finančno povsem neodvisna. Tudi eden od drugega.