ljubimec da ali ne

Prav je, da si se tiste ženske znebil. Verjetno je še vedno s partnerjem, še vedno jamra, kako jo je varal oziroma jo še in kako zaradi kredita ne more drugam. Zapomni si, da ji ustreza tako. Varala pa sta verjetno oba, le da se ona predstavlja za svetnico. Možno je celo, da on nje sploh ni varal in da je ona to navedla kot izgovor, da bi ji bil ljubimec. Da se ti ni oglasila na telefon po službi, ti vse pove. Pred možem je moralo izgledati vse lepo in prav. Nisi bil bedak, samo verjel si, da ti je podobna oseba, ki ti v resnici ni bila. Tudi meni se je to zgodilo.

Primer: imam sodelavko, ki vsak dan jamra, kako ji je težko v službi, kako bi šla rada drugam, a ni razpisov, nima ustrezne izobrazbe….Ko pa sem ji zadnjič povedala za eno delovno mesto v njeni bližini, ki povsem ustreza njeni izobrazbi in dosedanjim izkušnjam, je rekla…..da je pa to ne zanima. Tisti, ki vztrajajo pri določeni osebi ali v določeni službi, imajo nek razlog za to, verjemi.

P.S.: Puške ne smeš vreči v koruzo, malo meditiraj, razmišljaj, bodi jezen….ampak se ne predaj! :)))

Jah.. ne vem. Jeza je mimo že nekaj časa, zdaj pa… nimam energije. Pa nisem zamorjen, samo enostavno ne gre več. K sreči mi služba vzame precej časa, pa kakšen hobi… pa je dan okoli. Se pa najdem tudi sam v tvojem opisu, najlažje je jamrat in nič storit;-))) Bo že.

A ti danes ne greš na volitve? :))

:-))))))))) vprašanje na mestu:-)))) Imam probleme z izpolnjevanjem…

Saj ti ne zamerim. :))) Samo radovedna sem. Jaz bom šla raje na sončka.

Bolj pametno. Je pa pri nas boljl oblačno. In nobene ta prave sopare.

Saj ti ne zamerim. :))) Samo radovedna sem. Jaz bom šla raje na sončka.[/quote]
Katerega sončka ? 🙂
Jaz vidim samo oblake….

Skela, obstajajo ženske, kakor seveda tudi moški, ki svoje seksualne potrebe zadovoljujejo predvsem preko čustvene komponente (dobro spoznavanje partnerja, obojestranska naklonjenost, vzpostavljanje dobrega prijateljskega odnosa, zaupanje), ne morejo kar z nekimi neznanci leči v posteljo, da jih kavsa na vsake toliko časa, potem pa rečejo adijo. Za razliko od avtorice ti nisi ena izmed takšnih žensk, ker je sploh ne razumeš, ženska ima namreč pomisleke in dvome, ti jih nimaš, ker je tvoj notranji čustveni svet bolj “daterjevski” ali pragmatičen.

Skela, obstajajo ženske, kakor seveda tudi moški, ki svoje seksualne potrebe zadovoljujejo predvsem preko čustvene komponente (dobro spoznavanje partnerja, obojestranska naklonjenost, vzpostavljanje dobrega prijateljskega odnosa, zaupanje), ne morejo kar z nekimi neznanci leči v posteljo, da jih kavsa na vsake toliko časa, potem pa rečejo adijo. [/quote]
Podpis pod tole

Hec, ampak jaz tukaj ne vidim ne problema, ne dileme.
Pa kaj, če bi se zaljubila? Saj to je pa ja lepo…zakaj bi te bilo tega strah?
Aja, ker je vsega lepega enkrat konec, pa ti je potem hudo? Je hudo, ampak pač
preboliš in greš naprej. Ni konec sveta, ne poškoduje te trajno, da ti veliko več,
kot ti vzame.
Lahko te poškoduje trajno, vsekakor pa večino poškoduje bolj, kot si mislijo.

Še iz moje strani.
Si čustveno nestabilna,tvojo integriteto ogroža osamljenost s katero odbijaš moško populacijo s svojo neskončno posesivnostjo.Ti se te znebijo po določenem času,saj se počutijo ujete..Tega moški ne marajo.

Zato se ti nikar ne pečaj s takšnimi bedarijami,ker to ni zate.

Če si star(a) 15 let, potem res ni nič takšnega. Pri 40-ih pa razmišljaš malo drugače in te takšna bolečina bolj prizadene, kot pri 15-ih letih. Ravno zato se večina poskuša držati malo nazaj in ne želi zaljubiti.

Vprašanje je le, kje najti takšnega moškega, ki bo seveda ob vsem tem izpolnjeval še ostale potrebne pogoje, kot je samostojnost, videz……In potem ni čudno, da se ženska sprašuje, če bi vseeno raje ljubimca.

Pri meni sploh ni problem v tem, da si ne bi želela ljubezni in ko nekoga začutim (čeprav je to redko), se tem občutkom tudi ne upiram, se ne bojim tega, ker kljub vsemu pravim, da je lepše ljubiti in potem mogoče tudi trpeti, kot pa sploh ne doživeti. Sej v bistvu pri nikomur ni 100% da bo trajalo AMPAK….zakaj sploh začenjati nekaj tam, kjer že v naprej veš, da ni prihodnosti, torej npr. pri vezanem, samski pa…očitno se tisti normalni vsi nekje skrivajo 🙂

Si pa ne bi mislila, da imate tudi moški probleme z ženskami, ki si želijo sm sexa….zanimivo…

Tebi Misonkka pa bi lahko rekla samo to, da si nismo vsi enaki. Sama sem daleč od posesivne ženske in moja osamljenost se ne vidi navzven. Vem pa točno česa si želim od moškega in česa ne, kar je pa čisto normalno pri mojih letih in izkušnjah.

Nekateri si na osnovi jedilnega lista hitro odlocijo, drugi potrebujejo cas, ostali pa si kuhajo sami.

Evo, jaz sem potem en poseben tip osebe – včasih se hitro odločim, včasih potrebujem čas, včasih pa si kuham sama…..:))

prijatelski nasvet: izbircni si kuhamo sami.

Ti že veš…mogoče boš kakšno presenetil z dobro večerjo. Tudi to je za nekaj dobro. A ti to meni daješ prijateljski nasvet ali avtorici? Glede na to, da si napisal takoj za mano.

Samo tisti, ki smo zreli za psihiatra, očitno:-) Ne vsi.

Samo tisti, ki smo zreli za psihiatra, očitno:-) Ne vsi.[/quote]

Mačkon, ampak s tabo pa res nekaj ni v redu…ženska ti ponuja neobvezen seks, ti pa zavračaš. :)))

P.S.: Saj se samo šalim.

Ja, tak pač sem… pa je še huje, ni bila samo ena:-))

Kdo bi si mislil, ker se ženske navzven skoraj vse delajo tako krepostne. :)))

Kaj vem, saj mogoče so. Verjetno je z menoj kaj narobe, da se take limajo name…, Hecam se, pač ne znam iskat na pravih mestih…

Jaz pa vem, v čem je štos. Sicer ne vem, kako izgledaš in kakšen položaj imaš, ampak marsikatera postane bolj “voljna”, če ima pred sabo čednega in uspešnega moškega. Zato uporabijo vsa bojna sredstva že na začetku…Mah, žensko razmišljanje pač. :)))

Vraga, sem čisto povprečen. Edino goflja mi laufa sto na uro, rad imam dobre debate, take da se kaj naučim z njih. Pa žleht nisem. :-))