kamorkoli grem, sami šipci

15. argument: DNK analize

Analize DNK , ki jih je izvedlo Romunsko društvo za pravno medicino v sodelovanju z Oddelkom za genetiko Univerze v Bukarešti, Bukarešta-Romunija, Inštitutom za antropologijo-Romunska akademija znanosti Bukarešta, Bukarešta-Romunija, Romunskim nacionalnim inštitutom za arheologijo / Thracology-Romanian Academy of Science, Bukarešta, Bukarešta-Romunija in dopisni avtor prof. dr. Direktor Inštituta za biologijo človeka Univerze v Hambrgu, Hamburg-Nemčija, ki so ga predstavili svetu s svojo študijo Paleo analiza mtDNA in populacijsko genetski vidiki stare tračanske populacije iz jugovzhodne Romunije , izhaja, da Albanci nimajo genetske povezave s starimi prebivalci Helma.

Vir za ro za to so tudi: Michele Belledi, Estella S. Poloni, Rosa Casalotti, Franco Conterio, Ilia Mikerezi, James Tagliavini in Laurent Excoffier. “Materinske in očetovske linije v Albaniji in genetska struktura indoevropskih populacij” . European Journal of Human Genetics , julij 2000, letnik 8, številka 7, str. 480-486 :  “Sekvence mitohondrijske DNA HV1 in haplotipi kromosoma Y (DYS19 STR in YAP) so bili karakterizirani v albanskem vzorcu in primerjani s tistimi več drugih indoevropskih populacij z evropske celine. Med Albanci in večino drugih Evropejcev ni opaziti bistvene razlike, kljub dejstvu, da se Albanci jezikovno jasno razlikujejo od vseh drugih Indoevropejcev.« 

Akademik prof. Dr. Gustav Weigand ne navaja samo 12 argumentov v prid svoji tezi (da Albanci niso Iliri), ampak spodbija tudi pretenzije tistih znanstvenikov, ki so pred njim zagovarjali hipotezo o ilirskem izvoru Albancev. Tako je on, kot pravi prof. dr. Hermanu Hirtu se argument, da Albanci danes živijo na območjih, kjer so nekoč živela ilirska plemena, ne zdi prepričljiv, ker so ljudstva pogosto menjavala svoje prebivališče. Kot je znano, imajo Albanci ta “argument” za svoje največje pričevanje o svojem ilirskem poreklu. Akademik Weigand tudi ne priznava »argumenta«, ki trdi, da nekateri toponimi, kot so DELMACIA, ULCINJ itd. pojasnjujejo v albanskem jeziku. Še več, meni, da so si Albanci staro etnično ime ARBËN/ARBËR sposodili od Rimljanov in Grkov.

V zvezi s slednjim prav gotovo nima pravice, saj so si to ime Albanci izposodili od keltskega plemena ALBANOI, kot sem pojasnil v že citirani študiji Kdo so Albanoi? .

V nadaljevanju Weigand upravičeno poudarja, da obstajajo tudi druga ljudstva, ki so spremenila svoje etnično ime, kot so današnji slovanski Severni Makedonci, ki nimajo nobene zveze s starimi Makedonci.

Če povzamemo predstavljene argumente, sklepamo, da Albanci ne samo da niso Iliri, niti njihovi sinovi, niti kakršni koli genealoški nasledniki Ilirov, ampak z njimi nimajo nobene zveze. V žilah Albancev ni niti kapljice ilirske krvi. Nasprotno, v žilah južnih Slovanov, zlasti v žilah Srbov in Hrvatov, teče tudi nekaj kapljic ilirske krvi, saj so – ko so prispeli na Balkan – tu in tam našli kakšen ilirski rod, kakšen ilirski rod. bratovščine, ki so jo sčasoma asimilirali . Niti najmanj naključje ni, da so takratni zgodovinarji, kronisti, začeli helmske Slovane od 7. stoletja imenovati Iliri, tako da so po njih celoten Helm imenovali Ilirski polotok . Ne albanski, ne grški, ampak SLOVANSKI, kajti Slovani so preplavili Jelm od bregov Donave in Drave do Egejskega morja, od Črnega morja do obal Jadranskega in Jonskega morja in ogrozili same Grke. 

Uradna Albanija, ki še naprej utripa po izvoru Albancev iz Ilirov in celo iz Pelazgov (da so tudi oni über alles !), nadaljuje z indoktrinacijo albanskega prebivalstva Albanije in njene diaspore z Iliromanijo in Pelazgomanijo. , s hujskanjem Albancev proti vsem sosednjim, tako in najbolj oddaljenim narodom ter proti Kitajcem, ki plapolajo pod zastavo velikoalbanskega skrajnega nacionalizma, šovinizma in odkritega rasizma.

Poučeni in nepoučeni od oblasti, Albanci nadaljujejo s svojim tuljenjem, da so rodoslovni privrženci Ilirov in avtohtoni v Albaniji in na celotnem Helmu. Posledično, da je Helm tudi njihov, da je treba vse narode Helma izgnati preko Karpatov, Kavkaza in Urala. Tako je ta romantična hipoteza o poreklu Ilirov že od vsega začetka postala osnova albanskega rasizma in albanske politike do sosednjih narodov in pripeljala do trenutne situacije na Helmskem polotoku, ki vodi v nenehne konflikte. Mislim, da je to resnica in ne to, kar nam govori demagog Ismail Kadare.

Največji albanski znanstveniki tistega časa, akademik prof. dr. Ećrem Čabej, prof. Alex Buda (predsednik Akademije znanosti Albanije), prof. Šaban Demiraj (drugi predsednik Akademije znanosti Albanije) in ipsissimus Enver Hoxha: kot smo že citirali, je pred smrtjo javno, prek tiska, priznal, da albanski znanosti manjka znanstvene objektivnosti. Zlasti nekateri albanski učenjaki so začeli zdravo razmišljati in popuščati, odkar je objavljena zbirka študij ILIRËT DHE SHQIPTARËT (ILIR IN ALBANCI), Ženeva 1994. Zdaj so se opogumili in Tirani povedali, ne samo ustno, ampak tudi pisno, prek svoje neodvisne revije PERPJEKJA, ki je začela izhajati v Tirani leta 1995, navaja, da Albanci nimajo nič z Iliri in da ilirsko-albanska hipoteza nima nič znanstvenega, da je zgolj politična. Tako se je zdaj v glavnem mestu Albanije pravzaprav ustvarila cela soseska albanskih znanstvenikov, ki so javno priznali, da Albanci niso ne Iliri ne njihovi rodoslovni privrženci. Pred njimi je zgodovinar Ardian Vehbiu , ki je pogumno stopil proti mitom in mitom, zgodbam in pravljicam, proti hipotezi o izvoru albanskega jezika in Albancev od Ilirov, ki jo je s svojim totalitarizmom gojil in širil Enver Hoxha in izobčenih “znanstvenikov”.

V tej situaciji, ko sami Albanci priznavajo, da niso ilirskega porekla, vztrajanje pri tej hipotezi, za katero se sedaj ve, da ima čisto politični značaj, ne pomeni nič drugega kot hujskanje albanskega ljudstva proti sosednjim narodom, da bi naredili tako nujno storitev imperialističnim silam, ki hočejo vojno na Helmu in v vsem svetu, da bi z vojno vzpostavile svojo ekonomsko in politično hegemonijo.