kamorkoli grem, sami šipci

Tako je nemški akademik, prof. dr. Gustav Weigand (G. Weigand, 1860 – 1930), jezikoslovec in balkanolog, znan predvsem kot raziskovalec romunskega in aromunskega (vlaškega) jezika, saj se je lotil tudi študija drugih jezikov jugovzhodne Evrope, zlasti Albanski in Bolgarski, zaradi katerih se je zavezal potovati v te dežele, da bi se na kraju samem seznanil s pojavi in ​​resnico, predstavil svetu svojih 12 argumentov 17) , s katerimi nam dokazuje na povsem znanstven način. in povsem nesporno, da Albanci nimajo nič skupnega z Iliri. Odkritja akademika Weiganda so za njegovo tezo vzbudila zanimanje mnogih svetovnih znanstvenikov, ki se danes aktivno in znanstveno ukvarjajo z albansko problematiko, med katerimi bom na tem mestu omenil nemškega znanstvenika, akademika prof. dr. Hermanna Hirta , ki nam – nasprotujoč Paulu Kretschmerju glede ilirskega izvora Albancev in njihovega jezika – navaja 6 glavnih argumentov 18) , da Albanci nimajo nič skupnega z Iliri; in bolgarski znanstvenik, akademik prof. dr. Vladimira Georgieva , ki o tem naniza 15 argumentov, in našega svetovno priznanega akademika prof. dr. Henrik Barić , ki dodaja 4 nove argumente, nato romunski znanstveniki – akademik prof. dr. V. Pârvan in akademik prof. Sextil Puşkariu in – kot se je izrazil albanski predsednik Akademije znanosti dr. Alex Buda – cela četrtina drugih znanstvenikov in akademikov, profesorjev in doktorjev znanosti , ki so sprejeli hipotezo Karla Paula in jo močno podprli ter nadaljujejo da jo podkrepijo s svojimi znanstvenimi odkritji in dodajo nove argumente o neobstoju kakršnekoli povezave med Iliri in Albanci. Med njimi tudi jaz, ki sem te raziskave začel že leta 1955 kot študent albanistike v Skopju in jih nadaljujem že 50 let. Na podlagi tega, kar so odkrili moji predhodniki in kar sem osebno odkril, ugotovil in dodal, predstavljam teh 15 argumentov o neobstoju kakršne koli genealoške povezave med Iliri in Albanci:

1. – Argument KENTUM – SATEM .

2. – Starodavni toponimi Albanije.

3. – Število izposojenk iz starogrškega jezika.

4. – Pot izposojenk iz latinskega jezika .

5.- Romanizacija .

6. – Pomorska in ribiška terminologija.

7.-Albanci se v zgodnjem srednjem veku ne omenjajo na ozemljih kjer trenutno živijo.

8.-Homo Georgicos.

9.- Dogovori med albanskim jezikom in baltsko-slovanskimi jeziki .

10.-Romunsko-albanski sporazumi.

11.-Pomanjkanje sledov starega dalmatinskega vpliva.

12. – Keltski elementi pri Albancih .

13.- Krščanstvo .

14.-Arheološki in drugi dokazi o materialni in duhovni kulturi albanskega ljudstva.

15.- Analiza ADN.

Če povzamemo predstavljene argumente, sklepamo, da Albanci ne samo da niso Iliri, niti njihovi sinovi, niti kakršni koli genealoški sledilci Ilirov, ampak z njimi nimajo nobene zveze. V žilah Albancev ni niti kapljice ilirske krvi. Nasprotno, v žilah južnih Slovanov, zlasti v žilah Srbov, Slovencev in Hrvatov, teče tudi nekaj kapljic ilirske krvi, saj so – ko so prispeli na Balkan – tu in tam našli kakšen ilirski rod, kakšen ilirski rod. bratovščine, ki so jo sčasoma asimilirali . Niti najmanj naključje ni, da so takratni zgodovinarji, kronisti, začeli balkanske Slovane od 7. stoletja imenovati Iliri, tako da so po njih celoten Balkan imenovali Ilirski polotok . Ne albanski, ne grški, ampak SLOVANSKI, kajti Slovani so preplavili Balkan od bregov Donave in Drave do Egejskega morja, od Črnega morja do obal Jadranskega in Jonskega morja in ogrozili same Grke. jih asimilirati.

Imajo ogromne prednosti tu. Doma imajo bajturine, ko pridejo sem imajo vso zelenjavo, ajvarje, dzeme, oblačila pripeljejo sem, tu se delajo uboge in cuzajo socialo v resnici imajo več kot marsikateri Slovenec, ki je od staršev podedoval kako staro hišo v gmajno a ker je zabeležena, tudi če ima nizko plačo in tezko prezivi tistega otroka, morda dva, ne dobi nic.

pišete kaj niso, kaj pa potem so?

Živijo, kot neki nomadi, posledično se postavlja  vprašanje kulture, intelekta, definitivno imajo prirojeno agresivnost, v odnosu do  preostalih, drugačnih, boljših, pametnejših…. Delujejo v klanu, kot neko pleme, čeprav ne živimo v srednjem veku. Pametnemu popolnoma dovolj!

vedno zmaga tisti, ki preživi. in res me fascinira to samopoveličevanje ljudi, ki niso sposobni niti svoje vrste nadaljevati, da se imajo na nekaj boljšega, pametnejšega…….

Vec imajo kot Slovemci.  Ni dol samo  ena bajta, vsak otrok dobi svojo, vkljucno z bemfom. Sinovi vsi.

Njijov  glavni posel so droge in mafija. Prodali so nas. Vsaj poskusite skapirat.

Tudi Maribor je prepoln tujcev.

Po trgovinah slišiš samo Balkanščino in šiptarje. Cele familije po trgovinah, otroci se naganjajo, kričijo in dirkajo z vozički. Matere so glasne in jih celo preglasijo, kot, da jih mi ne razumemo in lahko govorijo, kar hočejo.

Na Pobrežju kjer je tudi Integracijska hiša, je polno črnih, takih Bangladeš in Indija stila….  a je tam kakšna vojna????

V šolah sama šiptarija in Bosna, ampak Bosanci so še “pridni” proti šiptarjem. V razredih zelo malo Slovencev, pa še ti govorijo bosansko, ker se jim zdi to frajersko. Učiteljice zaradi vsega tega odhajajo, Slovenci otroke prepisujejo….

Zanima me, kje ti ljudje dobijo zdravnika, ker pri nas je 140.000 ljudi brez osebnega zdravnika, ti priseljenci pa ga dobijo takoj. Zadnjič sem v našem zdravstvenem domu srečana nekega muđahedina s svojo ploščato kapo na glavi in tuniko do tal, bradat in opasan s torbico, da me je postalo strah. Kako je lahko prišel do zdravnika?

Kot, da nimamo z našo ciganijo dovolj težav.

Svakinja je zdravstvena administratorka. Več kot polovica žensk v ginekološki ambulanti je tujk, večinoma Albanke. Pri nosečnicah tujke prevladujejo. V spremstvo pa 7 letni sin za prevajanje. Domačinke ginekologa ne dobimo od kar je šel stari v penzijo. So nam ponudili samo privat ambulanto kot možnost alternative, če slučajno ne vemo, kam se obrnit.

Zadnjič pri zobozdravniku v zdravstvenem domu. Pred otroškimi ambulantami same tuje familije. Glasni, otroci razmetavali letake po čakalnici, se obešali po pohištvu. Pri odraslih polovica tujcev. Še moja zobozdravnica bo šla v roku parih mesecev v penzjon, mi pravi naj grem kar privat, ker v zdravstvenem domu so vsi ostali polni. Ji pravim, kako to, da tujce jemljejo, domače ne, zavzidhne ja, gospa, saj veste kako je to, pri njih posreduje socialna služba.

A kdo kaj več ve o tem, je res da CSD porine naprej Albance da pridejo do storitev medtem ko nas domače lepo napeljujejo v privat ambulante?

kaj pa tebi ni jasno? Nosečnice zdravniki morajo sprejeti, četudi nimajo nobenega zdr. zavarovanja urejenega, ker je to nujno stanje in so deležne posebnega varstva. Otroke tudi morajo sprejeti, ker imajo otroci absolutno pravico do zdr. varstva. A ti bi nosečnicam in otrokom odrekala zdravnika? Vse ostalo suho češplovje pa mora samo poskrbeti zase kot ve in zna.

1. argument: KENTUM – SATUM:

Avtor te trditve je omenjeni nemški znanstvenik, akademik prof. dr. Karl Paul , znanstveno pa jo je razložil še en nemški znanstvenik, akademik prof. Dr. Hermanna Hirta , ki pravi: »Jezik Benečanov, ki so bili po Herodotu Iliri, je bil jezik KENTUM. In iz jezikovnih ostankov preostalih Ilirov se zdi, da so imeli jezik KENTUM . V nadaljevanju nam H. Hirt med drugim podaja ime ilirskega generala Vesclevesa, ime Volturex, ime plemena Agriañesali Agrìai idr. Izhajajoč iz te trditve H. Hirt pravi, da “albanski jezik nima nobene zveze z ilirščino“. (Cit. delo, str. 179-188.)

Profesor berlinske univerze Franz Bopp (1791-1867), znameniti nemški jezikoslovec, glavni utemeljitelj primerjalnozgodovinskega indoevropskega jezikoslovja, se je ukvarjal tudi z albanskim jezikom in po bolj ali manj popolni zgodovinski analizi slovnična zgradba in nekatere leksikalne prvine albanskega jezika, dokončno ugotovili, da je ta jezik del indoevropske jezikovne družine, kjer zavzema posebno mesto, kot samostojen jezik 19) . V poznejših študijah so vsi svetovni znanstveniki, kot na primer Xylander, Barić in celo najbolj znani albanologi, le potrdili ugotovitve profesorja Bopa.

Indoevropski jeziki so se v svojem zgodovinskem razvoju čedalje bolj razvijali, ločevali in oddaljevali drug od drugega. Ta razvoj je sčasoma prinesel takšne spremembe v vseh njihovih fonetičnih podsistemih in slovnični strukturi, da so se med seboj korenito razlikovale. Glede na to, kako so nekateri jeziki odražali palatale, so jih razdelili v dve veliki, zelo stari »narečni« skupini, ki naj bi – po prevladujočem mnenju – izvedli to palatalno spremembo že v drugem tisočletju pr.n.š.

Ti dve stari jezikovni skupini sta SATEM in KENTUM , tako imenovani po številu STO svojih jezikov. To so priznavali vsi svetovni znanstveniki, Pedersen, Kretschmer in celo André Martinet, eden največjih jezikoslovcev današnjega časa, strukturalist in utemeljitelj funkcionalnega jezikoslovja, profesor na L’Ecole pratique des hautes Etudes , nato pa profesor na Sorbona: 10 Poučeval je tudi na univerzi Columbia v New Yorku. 

Skupina jezikov SATEM vključuje: indijščino (sanskrt), perzijščino, armenščino, trakijščino, vse baltsko-slovanske jezike, ruščino, slovenščino, srbščino in albanščino .

V skupino jezikov KENTUM sodijo: latinščina, etruščanščina, keltščina, grščina, germanski jeziki, tokarščina, hetitščina in ilirščina .

Henrik Barić, ki podpira to delitev jezikov, pravi: »Arbanski jezik je nedvomno jezik skupine SATEM, v katerem so indoevropski palatali nadomeščeni s sibilanti (glej § 4), primerjaj arbanski jezik sorrë : lat. cornix arb. črevesje : lit. zarna , nem. garn . » 

Enako pravi Norbert Jokl , znan kot največji prijatelj albanskega naroda. Albanski akademik prof. dr. Ećrem Čabej, prof. Šaban Demiraj in vsi ostali po vrsti. Ni ga Albanca, ki ne bi sprejel te delitve in se ne bi strinjal s to značilnostjo albanskega jezika, razen tistih Albancev, ki nimajo pojma o tem problemu.

Kot lahko vidite, spadata ilirski in albanski jezik v popolnoma različni jezikovni skupini. Prvi je KENTUM, drugi pa SATEM.

Posledično albanščina kot satemski jezik (tega – ponavljamo – do danes ni nihče zanikal, niti sami Albanci!) 24) ne more biti sin ilirskega jezika, ki je bil kentumski jezik . In posledično – tudi Albanci ne morejo biti privrženci Ilirov ali katerega koli drugega naroda z jezikovno značilnostjo Kentum , torej ne privrženci Etruščanov, ne Zahodnih Pelazgov itd.

Iz enega kentumskega jezika lahko nastane samo en kentumski jezik , tako kot iz enega satemskega jezika lahko nastane samo en satemski jezik , razen v primerih, ko imamo spremembo substrata, kot je to v primeru sodobnega romunskega jezika, ki je bil nekoč satemski jezik , a – ker je z latinizacijo spremenil svoj substrat – danes ni več satemski jezik, ampak kentum . Enako je z vlaškim jezikom. V albanskem jeziku ni prišlo do spremembe substrata, s čimer se strinjajo vsi svetovni znanstveniki (tudi albanski!), brez izjeme. Zato albanski jezik kot satemski jezik ne more biti neposredno nadaljevanje ilirskega kentumskega jezika. Ne more biti njegov sin, niti nobena izpeljanka iz ilirskega jezika, tako kot sodobni romunski jezik ni več sin, niti izpeljanka iz traškega jezika.

Argument KENTUM-SATEM je zelo pomemben in znanstveno neovrgljiv. Jasno in nedvoumno nam dokazuje, da albanski jezik ni niti upravno nadaljevanje ilirskega jezika – ilirščine (kot se pretvarjajo Albanci: spomnite se samo Albanca Preljoca Margilaja , ki vztraja, da so Iliri govorili albansko in da Albanci govorijo ilirsko ) 25 ) , niti sin ilirskega jezika, niti tega, da je narečje ali plod naravnega, normalnega razvoja. Ta argument izključuje kakršno koli nadaljnjo razpravo o ilirskem izvoru albanskega jezika in Albancev, zaradi česar je znanstveno nemogoča.

Poleg tega se za našo tezo, da Albanci niso Iliri, ne opiramo izključno na argument kentum-satem . A tudi če ne bi imeli drugih argumentov, bi zadostoval že ta. Očitnost tega argumenta je tako velika, da je eden največjih albanskih ilirov, prej omenjeni profesor Šaban Demiraj , izjavil: “In res, če bi bilo takšno pretvarjanje res (da je ilirski jezik kentum , albanski jezik pa satem ! – KB) , potem bi vsaka nadaljnja razprava o ilirskem izvoru albanskega jezika težko našla zanesljivo oporo »” . 26)

Igrajo na karto velesil, ki so imele za cilj Albance uporabiti kot topovsko hrano za svoja osvajanja (za kar so naredile in delajo vse, da bi jih indoktrinirali z iliromanijo!), nekateri svetovni »znanstveniki«, ki podpirajo kolonialno politiko svojih države, medtem ko je videl, da ne morejo ovreči znanstvenih odkritij Karla Paula in Hermanna Hirta, da je ilirski jezik kentum , se je zoperstavil argumentu kentum-satem in izumil dve narečji ilirskega jezika: severno in južno. Po njihovem mnenju je bilo samo severno narečje (Veneti) kentum , medtem ko je bilo južno – očitno – satem . Mnogi med njimi so to storili samo zato, da bi se približali albanski buržoaziji, za kakšno čast ali celo za pasjo kost.

Nosečnice mi je jasno in prav je da se obravnavajo.

Obravnavajo pa tudi albanske stare suhe češplje, ki enega centa niso prispevale v zdravstveno blagajno, medtem ko naj domačinke plačamo prispevek za zdravstvo in še privat storitev? To je zate poštenost?

Kar se tiče otrok in zobozdravnika. Sama nimam otrok, imam nečake. Celo premoženje so že zmetali za zobne aparate in vse kar paše zraven, ker so v ZDju predolge čakalne vrste za ortodonta. Ker je treba aparat nosit v nekem obdobju rasti, ne kasneje. In so jih preusmerili privat, itak. Zakaj ima albanski otrok prednost pred domačim? A to pa ni diskriminacija? Še pred covidom so bili pri nas v čakalnici za otroškega zobozdravnika v večini albanski otroci, poznam pa kar nekaj slovenskih otrok, ki so komaj dobili mesto in še to ne v lokalnem ZDju.

In nenzadanje zobarji za odrasle. Zakaj se Albancu dodeli mesto pri novem zobarju, Slovencu pa ne? Tukaj pa ni posebnih skupin, ki upravičeno rabijo prednost. Slovencu brez sramu predlagajo, naj si poišče privat, medtem ko tujcem na državni račun vse sanirajo.

saj si sama odgovarjaš. Slovenceljnom se ne ljubi čakati v vrsti, zato plačajo privat za tistega enega otrokca. Albanci pa čakajo in pridejo na vrsto. nič nima albanski otrok prednosti pred domačim, to je samo na tvojem zelniku zraslo. Tudi še nisem zasledila odraslih Albancev, da bi množično pri zobarjih v vrsti stali, najbrž pa bodo slej ko prej, če bodo ostali tukaj. Za vso situacijo pa moraš spet najti razlog pri sebi – nimaš otrok, poskrbeti pa je treba za prihodnost, torej za otroke in plodne ženske. Se pravi, da polpismene Albanke iz Kosova vedo, kaj morajo storiti, da pridejo do zdravstvenih storitev, izobraženim Slovenkam pa niti to ni jasno.

2. argument: starodavni toponimi današnje Albanije.

Nobeden od znanih starodavnih toponimov območja, kjer danes živijo Albanci, nima etimologije iz albanskega jezika. Vsi imajo tujo, nealbansko etimologijo, kar so nam dokazali svetovni znanstveniki, med katerimi je nemški akademik prof. dr. Gustava Weigand, ki se je prvi ukvarjal s tem problemom, nato romunski akademik prof. dr. V. Pârvan in prof. dr. S. Puškariu, nato že omenjeni italijanski akademik Bonfante, nato bolgarski akademik prof. dr. Vladimir Georgiev in drugi. Če bi bili Albanci avtohtoni, vsaj privrženci Ilirov, bi imeli vsaj nekateri znameniti starodavni toponimi prevalitanije albansko etimologijo. In glavno mesto Albanije – Tirana – ima grško etimologijo.

Weigand pravi: »Latinski toponimi Albanije nimajo fonetične oblike, ki bi jo morali imeti, če bi Albanci stalno živeli na svojih današnjih območjih. Imajo obliko starodalmatinskega jezika.” 

Če bi Albanci stalno živeli v današnji Albaniji, potem bi morala imeti podedovana krajevna imena iz starih časov fonetični razvoj albanskega jezika. Tega razvoja nimajo. Za dokaz svoje teze Wejgand vzame v znanstveno analizo več pomembnih toponimov Albanije, kot so Tomor, Shkumbin, Drač, Vlorë, Pojan, Devoll in drugi.

“Da Albanci niso stalno živeli na teh območjih, ” pravi, ” se jasno vidi iz imen krajev, ki imajo slovanski značaj.” Najvišja gora Srednje Albanije ima ilirsko ime Tòmaros ali Tomàros . Fonetično bi ta toponim moral biti Tomër ali Tëmar v albanskem jeziku . V albanskem jeziku so se nenaglašeni samoglasniki starega obdobja spremenili (razvili) v ë . V prvem primeru Tòmaros je a nenaglašen, v drugem primeru pa o . Namesto tega imamo slovansko fonetično obliko Tomor. Največja reka v osrednji Albaniji je Shkumbini . V starih časih se je imenoval Genusus , nato Vrego : v rimskih časih Hiscampa , Skampa . Nato dobimo latinsko obliko Scampinus , od koder je nastala slovanska oblika *Skompin , ki se je ohranila v poitalijančeni obliki Scompino , Skumbino . Iz slovenskega Skompin je prišlo alb. (Gruzijščina) Shkumbini . Če bi prišla iz stare ilirščine, bi morali imeti besedo Shkëmbë iz Scamp , tako kot imamo gingan iz camba . »

Toponim Durrës izvira iz italijanskega Durazzo . Če bi prišlo iz Dyrrachium, Durachium , bi imeli obliko Dreq . Po besedah ​​Weiganda it. Duràzzo>Durès , s premikom naglasa naprej, je postal Dùrës , saj je -as nenavadna pripona v albanskem jeziku, medtem ko je -ës pogosta.

Pomemben primer je sedanje ime mesta Aulona , ​​​​ki je ohranilo staro obliko v grščini in italijanščini: Ablona (Ablona, ​​​​Avellona, ​​​​Aulona, ​​​​leto 458). Toda v albanščini imamo Vlorë , ki je lahko postala le preko slovanščine, v kateri je od začetnega a- padla postala Valona , ​​​​kar se je zgodilo v času Simeona Velikega, ker so bili tam Albanci v 6. in 7. stoletja, ko so se Slovani prvič pojavili v teh regijah, bi imeli obliko Valinë . Slovanska oblika Valona je dala italijansko obliko Valona, ​​​​Lavellona , ​​v ustih Albancev pa Vëlënë , nato Vëlërë . Če bi šlo za toponim, podedovan iz ilirskega jezika, bi se moral spremeniti v Avlunë, Avlurë .

Podobno Wejgand izpelje imeni Pojan (Apollonia) in Dëvol (ilirsko mesto Dhboia ) iz slovanske Poljane , tj. Dıvol.

Poleg teh Wejgand kot primere prinaša številne druge toponime iz območja Shkodër in Berat (Tomorrica). Vse te, razen majhnega števila, je izpeljal iz slovanskega jezika.

Weigand pravi: “Lingvisti bi radi razložili nekatere toponime Ilirije skozi albanski jezik, da bi dokazali, da je bila ta država kraj, iz katerega so prišli Albanci.” Tako pravijo, da je beseda DALMACIJA in DELMATIJA mesto ovce, saj je “ovca” v albanskem jeziku “delme” . V tem primeru, če verjamemo tej etimologiji, bi morala biti pripona -at ilirska. Znano je, da izvor te pripone sploh ni albanski, ker je v ta jezik prišla v poznejših časih kot izposojena pripona iz latinskega jezika, kot jo najdemo v besedah ​​Malinati, Pulati, Kastrati, Bushati itd. . Potem bi morali z enako pravico sem šteti besede Dalminium, Delminium , slovensko Dḻmno , srp. Dumno . Toda nobeno od antičnih mest, ki so ohranila svoja stara imena in se nahajajo na ozemlju, kjer se danes širi albanski jezik, kot so Skodra, Lissos, Ulkinion, Epikaria, Sarda, Aulon , ne more izhajati iz albanskega jezika. , še manj imena rek Aous, Genusus, Apsus, Matia, Drilon …

Da je bila Albanija severno od Škumbina romanizirana, vidimo v imenih krajev v latinskem jeziku, ki so se ohranila do danes in nimajo niti oblike enostavnih albanskih besed niti romunščine, ampak imajo obliko stari dalmatinski jezik, ki se je zaradi prihoda Slovanov ustavil v nadaljnjem razvoju » 

Akademik Weigand tukaj navaja na primer več toponimov, kot so Petrosa (kraj ruševin blizu Tirane), Valbona (prečni gozd Drima), Domni (vas blizu mesta Shkoder-Shkadar), Patos (v Malakastri) , Surella (v bližini Tirane), Kupra, Oblica in drugi. Weigand etimologije teh toponimov ne izpeljuje iz albanskega jezika, niti iz romunščine, temveč iz dalmatinščine.

In imena gora Dormitor in Visitor Weigand ne izhajata iz romunskega jezika (kot so verjeli romunski znanstveniki), temveč iz dalmatinščine. Akademik Weigand ima popolnoma prav. Temu pritrjuje dejstvo, da tudi najpogostejše latinske besede niso prišle v albanski jezik neposredno, ampak prek drugega jezika. Profesorja Weiganda so podprli vsi drugi svetovni znanstveniki. Tako je storil tudi omenjeni V. Georgiev, ki dokazuje, da Albanci nimajo nobene zveze z Iliri. 

Slovanski značaj albanskih toponimov dokazuje ne samo, da Albanci tam niso živeli že od pradavnine, na teh območjih, na svojih današnjih območjih Albanije, ampak da so na te kraje prišli za Slovani – Srbi. AM Selischev  in mnogi drugi znanstveniki in raziskovalci albanske resnice nam to jasno povedo.

Ne gre se za priti prej na vrsto ali ne v smislu komforta. Gre se za to, da ti pri 21ih, ko mogoče prideš na vrsto glede na čakalne dobe, aparat čisto nič ne sanira, ker si zamudil.

Jaz vsa leta delam, vplačujem v zdravstveno blagajno, zato da lahko vse še enkrat preplačam pri privantiku, ker sem po tvoje stara suha češpla brez otrok, medtem ko ženski, ki edino kar počne v življenju se plodi, bo družba vse sfinancirala.

Po tvoje je treba brezkompromisno podpirat plodne ženske in otroke. Si predstavljaš, kako bi bilo, če bi vsaka naštepala po 8 otrok, desci bi se šli črno ekonomijo, v skupno blagajno pa ne bi nihče prispeval, samo jemal socialne transferje? Mogoče druga Albanija? Ker države od koder prihajajo naši migrantje in kjer je čudovito visoka nataliteta, so res znane po visokem standardu življenja, vrhunski zdravstveni oskrbi, nizki stopnji kriminala in korupcije, spoštovanju človekov pravic in pravic žensk.

je trenutno je slovenska država tista, ki vabi, prepričuje, podkupuje itd. po Balkanu, da bi dobila delavce za funkcioniranje svoje države. Nisem še videla Kosovarja ali Albanca, da bi hodil v Slovenijo prosjačit zdravnike, gradbince, gostince, da pridejo dol k njim delat. Obratno pa je. Črno ekonomijo se lahko gredo, ker slovencelj raje vzame albanskega fasaderja za manj denarja in brez računa, v nedeljo ne more brez albanske žemlje in še vedno verjame, da znajo Albanci delat sladoled. V Sloveniji tudi velja norma, da morajo otroci vse imeti zastonj in takoj in potem jokcaš, ker moraš plačevati za tuje otroke, ker lastnih nočeš imeti. Bi pa seveda rada bila postrežena, pa da bi se vozila po lepih cestah, pa v domu te bodo prijazne strežnice pedenale. pa Albanke tudi nimajo po 8 otrok, ampak samo malo več kot je potrebno za obnavljanje prebivalstva.

3. argument: Število izposojenk iz starogrškega jezika.

Vsi jeziki, vsaj evropski, imajo izposojenke iz klasičnih jezikov, stare grščine in latinščine. Tudi tisti, ki nikoli niso imeli fizičnega stika z govorci teh jezikov. Samo po sebi se razume, da so tista ljudstva, ki so imela osebni stik z Grki, Latinci in Rimljani, toliko prej in toliko bolj. Nekatera od teh ljudstev so si v stiku z Rimljani toliko izposodila iz latinskega jezika, da so svoj jezik latinizirala, na primer Iliri, Tračani, Dačani, Dardanci, Romuni, Vlahi, Francozi, Španci in Portugalci.

Če bi bili Albanci Iliri, ali če bi bili vsaj na Helmuu v času rimske okupacije, bi se zagotovo latinizirali, kot vsi drugi narodi Balkana. Albanci ne le da niso latinizirali svojega jezika, ampak imajo zelo malo izposojenk iz stare grščine v primerjavi s tistim, kar bi morali imeti, če bi bili sinovi Ilirov oziroma staroselci iz časa starih Grkov in Rimljanov. Dr. Georgiev, ki se je posebej ukvarjal s proučevanjem albanskih izposojenk iz grščine in latinščine, pravi:

“Starogrški element v albanskem jeziku je redek, medtem ko je novogrški element nekoliko večji.”

N. Jokl se s tem, tako kot vsi drugi, strinja že od nekdaj. Nasprotno pa Albanec Demiraj trdi, da ima albanski jezik 21 besed iz starogrškega jezika, vključno z besedami, ki niso bile prevzete iz starogrškega jezika, kot je bretëk – berkosë (slo. “žaba” ), ki je prišla v albanski jezik iz romunščine – ” broatec” . Demiraj priznava, da albanski jezik teh besed ni prevzel neposredno iz stare grščine, ampak posredno, preko svoje “matere” – ilirskega jezika, kar vsekakor ni res, saj bi morali biti Albanci za to sinovi Ilirov.

Albanec Čabej mistificira tudi glede starogrških izposojenk. Ker se zaveda, da jih je zelo malo, jih v svojih študijah ne loči od bizantinizmov in novogrških izposojenk. Še več, na seznam teh izposojenk uvaja tudi srbsko besedo kæstenjë (iz srb. kesten). V srbskem jeziku, ki ni imel neposrednega stika s starogrščino, je več starogrških besed kot v albanskem jeziku. Starogrške besede albanskega jezika, pa tudi srbskega, so v te jezike vstopile s posredovanjem. In to pomeni, da Albanci niso avtohtoni. Po drugi strani pa to pomeni, da tudi Albanci niso Iliri.

Trdiš stvari, o katerih nimaš pojma. Nimam otrok in ne zato, ker jih nočem imet.

Za ohranitev populacije sta potrebna 2,1 otroka na žensko. V našem kraju Albanke krepko presegajo te številke, ne “samo malo več”.

Pričakujem toliko, kolikor se od mene pričakuje. Očitno so ti ženske brez otrok trn v peti. Po tvoje naj delamo, po vseh pravilih plačujemo davke, v zameno pa ne smemo pričakovat absolutno ničesar, ker ženska brez otrok ni vredna nič.

Pedenanje? Res smo si ljudje različni, mogoče tebi odgovarja vožnja po luknjastih cestah. Mogoče bi se ti na južnem Balkanu počutila bolj domače, od cestne infrastrukture do sistema vrednot, kjer je plodnost res eno in edino poslanstvo ženske. Še vzgajat otrok ni treba, gre vse na princip tko je jači tlači, pa magari če se potolčejo 8 letniki med sabo.

Tukaj mi nekdo odgovarja srbska pamet, oziroma način razmišljanja, ne nisem Srb,,  jaz sem Hrvat. Za razliko od bosanskih muslimanov, šipci  niso, po poreklu slovani.Če bi bilo nadaljevanje vrste, edino, kar je pomembno, svet ne bi bil v rokah anglosaških retardov, in judov. Pametnemu popolnoma dovolj!

hahahaha prvič naletim na Srba, ki se dela Hrvata. In kaj potem, če Albanci niso Slovani? Bi morali biti?

Jebe mi se za šipce in Kosovo, moj fokus je  Hrvaška, Bosna, in Slovenija, oziroma moje poreklo, in kraj bivanja, oziroma prebivališča. Ne maram zaostalih, primitivnih, nerazgledanih, vulgarnih, neumnih, primitivnih, divjih, agresivnih…….. Kakorkoli Srbi in Hrvati imajo nekaj skupnega slovansko poreklo, abeceda, pa še marsikaj drugega Nikola Tesla, Ivo Andrić, Dražen Petrović, mešanje loze Kotromanić- Nemanjić…….  Pametnemu popolnoma dovolj!

4. argument: izposojenke iz latinskega jezika.

Kadar dva naroda živita drug poleg drugega, še toliko bolj, ko živita skupaj, ne potrebujeta posrednika: naravno je, da drug drugemu neposredno, neposredno prenašata jezikovne izposojenke.

Vsi svetovni znanstveniki, ki so se resno ukvarjali z latinskimi izposojenkami v albanskem jeziku, so ugotovili, da niso prišle v jezik neposredno, neposredno iz latinskega jezika in niti ne iz dalmatinščine. Albanski jezik ima latinske besede prek drugega jezika. Prvi se je s tem problemom ukvarjal Gustav Weigand, sledil mu je dr. Georgiev, ki pravi, da je najstarejša plast latinskih besed prišla v albanski jezik prek stare romunščine, iz vzhodnobalkanske latinščine, in ne iz dalmatinščine, ne iz zahodnobalkanske latinščine, kot bi moralo biti, če bi bili albanci privrženci ilirov ali vsaj staroselci iz časa rimske okupacije. na primer Staro latinsko caballum , rum. “kal” , alb. “kal” ; starolat. cubitum , rum. “otroška posteljica” , alb. “kotiček” , starolat. lucta , rum. “Lupta”, arum. “Lupta” , alb. “Lufta” itd.

Po romunskem jeziku je veliko latinskih besed prenesel v albanski jezik in jezik keltskega plemena Albanoi, ki so ga Albanci asimilirali v 9.-10. stoletju, ne ravno v 10. stoletju, ki je zadnja stopnja vstopa latinščine. besede v albanski jezik. Od 11. stoletja so Albanci prišli v stik z Benečani in prek njih se je začelo prodiranje italijanskega besedja. Kot primer poudarimo, da je latinski kratki u tako v romunščini kot v albanščini in celo v sardinščini dal u , kar pa ne velja za druge romanske jezike, kjer je običajno dal -o- ali kakšen drug samoglasnik. Primerjaj lat. pullus , alb. pulë , rum. pui , ital. pollo lat. avunculus , alb. Madžarščina , Romunščina. unchiu , fr. stric in drugi

Dodajam še tole: dejstvo, da niti najpogostejše latinske besede v albanskem jeziku nimajo fonetične oblike, ki bi jo morale imeti, če bi bili Albanci genetski sledilci Ilirov, še posebej, če so tudi domačini ali avtohtoni, kot trdijo , in ne tujci, so ugotavljali in poudarjali vsi znanstveniki sveta, med njimi tudi največji albanski jezikoslovec vseh časov, spoštovani akademik prof. dr. Ećrema Čabeja, ki se je posebej posvetil temu problemu.

Torej Albanci latinskih besed niso prevzeli neposredno od Rimljanov, ampak preko drugega jezika. In to po drugi strani pomeni, da Albanci nikoli niso bili v neposrednem stiku z Rimljani, kar spet pomeni, da Albancev ni bilo na območjih, kjer so danes, ko so bili Rimljani. In  lire so bili. Potem? Ali to ne pomeni, da Albanci niso niti avtohtoni niti Iliri ?!

Če bi bili Albanci potomci Ilirov, še posebej avtohtonih, izposojenke iz latinskega jezika ne bi prišle do nikogar od njih prek drugega jezika, saj bi bili kot avtohtono ljudstvo v neposrednem stiku z nosilci tega jezika – Latinci. Uporaba latinskih izposojenk nam priča, da Albanci niso imeli fizičnega stika z Latini, Rimljani, kar po drugi strani pomeni, da niso niti Iliri niti avtohtoni!

in kaj ima to veze, da so danes uspešni pri osvajanju novih ozemelj?

5. argument: romanizacija.

Kot sem že poudaril, so bili na Helmu, razen grščine, romanizirani vsi drugi jeziki, tudi jeziki največjih narodov, kot so Iliri, Tračani in Dačani. Znani romunski znanstvenik I. Russu pravi, da so Iliri “zgodaj in intenzivno” romanizirali. Celo Albanec A. Buda priznava: “ni mogoče zanikati … množičnega pojava romanizacije v Iliriji”. Na str. 61 priznava popolno romanizacijo južne Ilirije , ozemlja, ki ga danes naseljujejo Albanci.

Romunski jezik in celo vlaški jezik, ki nista bila v neposrednem stiku in tako teritorialno blizu latinskemu jeziku, ki sploh nista imela kulturnih latinskih središč, kot sta Durrhachiun in Apollonia, sta bila romanizirana, kaj šele ilirski jezik, ki je bil v neposrednem stiku z latinščino, teritorialno precej blizu in pod močnim vplivom kulturnih središč Durrhachium in Apollonia. O tem so se strinjali vsi znanstveniki, ki so se ukvarjali s tem problemom.

Tudi Albanci se strinjajo, da njihov jezik ni latiniziran ali romaniziran. Še več, lahko dodam še tole: romunski jezik se je začel romanizirati, ko je bila dokončana romanizacija ilirščine. Kako je to mogoče, če so ti Albanci Iliri in – po njihovem mnenju – prebivalci Drača in Apolonije, ki so izžarevali romanizacijo tako v vznožju Trakije kot v vznožju Dakije (Karpati in Beskidi)?!

Neromanski značaj albanskega jezika je neizpodbiten dokaz, da Albanci niso Iliri in da jih v času romanizacije Helma tam ni bilo.

6. argument: Pomorska in ribiška terminologija.

Kot je zagotovo znano, so bili Iliri pomorsko in ribiško ljudstvo. Zato so zagotovo imeli svojo bogato pomorsko in ribiško terminologijo, kot vsa druga obmorska ljudstva. Če bi bili Albanci potomci Ilirov in bi vsaj od pradavnine živeli na obalah Jadranskega in Jonskega morja, kjer trenutno živijo, bi se tudi oni ukvarjali s pomorstvom in ribištvom kot vsa druga obmorska ljudstva in bi imeli lastno pomorsko in ribiško terminologijo ali vsaj podedovano od svojih domnevnih pradedov Ilirov.

Neizpodbitno dejstvo je, da Albanci nimajo svoje, kot pravijo, “avtohtone” pomorske in ribiške terminologije. Njihove niso niti elementarne pomorsko-ribiške besede, kot sta morje (alb. “deti” ) in ladja (alb. “anija” ), niti besede riba (alb. “peshku” ) in mreža (alb. “mrezha” ). Vse omenjene besede so tuje.

Weigand, ki se je posebej ukvarjal s proučevanjem pomorske in ribiške terminologije albanskega jezika (zaradi česar je odpotoval v Albanijo!), je bil prvi, ki je formuliral to trditev: Pomorska in ribiška terminologija albanskega jezika je tujega izvora, grškega, beneškega, slovanskega, turškega ali pa je povsem nova. Spodaj nam pove:

»Ko sem leta 1910 nekaj časa ostal v Durrësu (Drač) , sem izvedel, da je turška vlada tja preselila anatolske ribiče, da bi Albance naučili loviti ribe, ker domačini (Albanci) niso razumeli ničesar o tem poslu, to je dokazi, ki pričajo, da naj bi oni, Albanci, tja prišli iz notranjosti, daleč od morja. In znano je, da je bil Drač morsko pristanišče že od nekdaj … V Elbasanu, ki se nahaja ob reki Skumbini, polni rib, sem prosil, da bi našel albanska imena rib, a zaman, saj vse ribe so imele imena drugih ljudi; Slišal sem samo besedo pendkuq , vendar je to nova albanska beseda. Navigacijske besede, kot so barkë , gjemi, anije, lundra, lopatë, vel, rrem, timon, direk, shirok, vapor in druge. so tujci, ne albanci…

Če so bili Albanci privrženci Ilirov in so vedno živeli v Iliriji, tudi če so jih Rimljani in Grki na nek način izrinili z morskih obal, ne bi nič drugega kot nekatere najpogostejše besede za plovbo in ribe kažejo svoj prvi indogermanski koren, česar pa v albanskem jeziku ni. In splošno ime peshk = “riba” ima latinski koren.

Rad bi dodal, da Albanci še danes ne znajo niti uporabljati rib, razen tistih, ki so se tega nedavno naučili z življenjem ob morju. V notranjosti, po vaseh, predvsem na Kosovu in Metohiji, v Severni Makedoniji, v svoji kuhinji skoraj nihče ne uporablja rib, kar pomeni, da so Albanci relativno pozno prišli v stik z morjem. To najbolje dokazuje SLOVAR ULCINJA, kjer je izbrana vsa albanska pomorska in ribiška terminologija tega mesta, ki ga imajo Albanci za glavno središče »svojega« pomorstva in ribištva. Kot lahko vidite iz tistega SLOVARJA, je albanska pomorska in ribiška terminologija tuja, izposojena od Slovanov (Srbov), Italijanov-Benečanov, Grkov, Arabcev in Turkov. Še več, apelativ brancin ( srb./hrv. brancin), ki je grški, je bil izposojen od Turkov. To besedo poznajo le tisti Albanci, ki živijo ob morju. V notranjosti ga še danes ne poznajo niti intelektualci, pa tudi ne tisti, ki se ukvarjajo izključno s študijem albanskega jezika. 

Tukaj so dejstva: Za prednike Baranina, Bušatlića, Buzuka, Briskovića, Ficića, Mandića, Resulbegovića, Tulića … in mnogih drugih muslimanov iz Ulcinja je dokumentirano, da so bili kristjani. Nekateri med njimi imajo še vedno svoje sorodnike, ki so ohranili krščansko vero, katoliško ali pravoslavno, zato se čutijo Slovani, kot Črnogorci ali Srbi.

Povsod po svetu imajo muslimanski pomorščaki za zavetnika Hazrat Nuha , kateremu posvečajo dan ašure. Kult tega zaščitnika so v Ulcinj prinesli severnoafriški pirati in sami Turki, tako da so ga naši ulcinjski muslimani podedovali po njih, kot tudi vse ostalo, kar ima islamski značaj. Ladjarji-kapitani iz Ulcinja so svojim ladjam dali ime “Sveti Nikolaj” , medtem ko med albanskimi muslimani, ne samo v Ulcinju, ampak tudi tam, v Albaniji, do danes nihče ni poimenoval svoje ladje po hazreti Nuhi!

Kaj nam vse to pove? Pomanjkanje pomorske in ribiške terminologije priča najprej o tem, da Albanci niso potomci Ilirov, pa tudi, da so na ozemlje, kjer živijo danes, na obali Jadranskega in Jonskega morja, prispeli pozno, potem ko so Iliri izginili. 

Z Weygandom so se strinjali vsi svetovni znanstveniki, med njimi tudi omenjena V. Georgiev in N. Jokl. Samo albanski “znanstveniki” se ne strinjajo z nami, ker se pretvarjajo, da imajo pomorsko in ribiško terminologijo, namreč “avtohtono”. Kot primer omenjam albanskega “filologa” Liraka Dodbibaja. Tudi tu je izjema akademik Buda, ki priznava pomanjkanje pomorske terminologije v albanskem jeziku.