Kakšen je moški v znamenju leva?
Res je. Sicer se ne ukvarjam z astrologijo, ampak je zadeva zanimiva. Krščanstvo je vedno gledalo na astrologijo kot na nekaj heretičnega. Center astrološke karte je v bistvu posameznik. Astrologija postavlja človeka v središče vesolja, vsaj tega lokalnega vesolja, ki ga vidimo.
[/quote]
Krščanstvo: Marijine upodobitve so imele v začetku celo dvanajst zvezd okrog glave (krona), kasneje so zanikali vsakršno povezavo. Kar nekaj starejših verstev je delno izhajalo tudi iz določenih astroloških pogledov (takrat so bili tudi astronomski glede na ujemanje s sliko na nebu).
Glede na to, da ne premoremo drugega, kot sami sebe in da je izhajanje in delovanje iz sebe edino logično, se zdi logično tudi to, kar navajate, da postavlja posameznika v center. Širši pogled nekaterih astrologij vseeno temelji na povezovanju, delovanju za druge, prisotna je filozofija enosti, ne razdrobljenosti.
Ukvarjam se tudi jaz ne, se pa popolnoma strinjam, da je zadeva zanimiva.
Pa še malo motnoumnosti:
“V osnovi se vsi rodimo dobri. “
Sploh ni res! Izrednega pomena namreč je, ali se rodimo iz dobrega ali iz zla. Vse ostalo nam dogaja kot tvoj zadnji odstavek.
[/quote]
Torej iz zla se avtomatično rodi zlo?
Nekateri otroci so že od malega močno povezani sami s seboj in se zavedajo da to kar mati/oče počne nima veze z njim in ne nasedajo temu zlu. Lahko bi jim rekli bela vrana med črnimi, ki isto počnejo, le ona ne, že od štarta ne..
“Moj” je izraz, ki ga potrebujem, ki me udomači. Ker za “moj” ni težko delovati odgovorno, ne jemlje energije, temveč jo priliva. Socializira moj “Alaskan bush people” karakter, da se trudim omogočiti več kot zgolj življenje v skromnosti, ki bi zadoščala meni. Kar zadostuje meni, morda ne zadostuje drugemu.
To ni izraz, katerega bi neprestano izgovarjala, s katerim bi zasužnjevala, vendar ga občasno potrebujem zase, za notranjo motivacijo v vsakdanjih bojih (življenjskih, preživetvenih, ne do oseb, soljudi).
Pišem zgolj o sebi (in namenoma ne o vseh, ki na otroka vplivajo, vzgojno in drugače, vključujoč partnerja) namenoma, ker zares vplivam lahko le nase, le sebe spreminjam in le v stiku s sabo delujem zavestno. Čeprav mi zaradi izražanja na forumu marsikdo očita narcističnost, je na koncu dneva še vedno najbolj pomembno to, da se nekako samoohranimo, da se zjutraj zmoremo zbuditi v svoje odločitve in da nam s posledicami le teh ni (pre)težko živeti. Živeti z nekim žarom, da sobivamo v za odtenek bolj svetlem svetu.
Najbrž nisi opazil, pri citiranju Ojoj sem namenoma izpustila njen “si”, saj menim, da ženske otroka v prvi vrsti najprej rodimo naravi. Šele v drugi vrsti družbenemu (ki je marsikdaj tako zelo trapasto). To je podobno kot z odgovori na vprašanjem otroka “zakaj živim”. Zato, ker si se rodil. Smisel, čar življenja, spoznava vsakdo sproti, z zorenjem, če le uspe nekako slediti svoji intuiciji.
Svojo vlogo ob skoraj najstniškem levčku trenutno najbolj vidim v tem, da mu omogočam čustveno varen in preskrbljen brlog, v katerega se vrača. In opremljanje za preživetje v družbeni džungli (saj to, kako preživeti sam s sabo obvlada, kako preživeti v naravi pa se uči že sam, sproti). Če bi ga pretirano grabila, če v skrbi ne bi bila iskrena, bi me s tem zmogel soočiti (ker ve, da je svoj in ve, da je ob meni dovolj varen, da si lahko to privošči).
Hvala za tvoj pogled na vzgojo (in predvsem za voljo do odgovora), zelo zanimiv je, se strinjam. Cilj, da je kot odrasel nekoč zmožen toliko uvida, da pristaja na zdrave odnose (da ne trati preveč energije z bolnimi odnosi, da se zmore zavarovati, hkrati pa se ne izogibati, pretirano oddaljevati od soljudi), je upravičen, tudi moder.
Ja, tole sem jaz takoj opazila in se vprašala, zakaj si izpustila najbolj bistveno besedico ven.
S tem si ji dala nekakšno potuho. Ker je razvidno, da si je ona levčka rodila, ker si je o levih naredila neko nadnaravno podobo, na podlagi tistega ki je njej najbolj idealen moški a jo on žal ni maral. Sedaj pa mali levček nosi to težo in se ji upira, zato toliko borbe z njim. Ne sme biti otrok rojen, da nadomesti nekoga drugega, da špila vlogo, ki mu ne pritiče.
nekateri otroci se zelo dobro zavedajo da nekaj ni prav, kar starši počnejo, čeprav drugega vzorca še ne poznajo, nekateri se upirajo, nekateri se zaprejo vase…
Ja, tole sem jaz takoj opazila in se vprašala, zakaj si izpustila najbolj bistveno besedico ven.
S tem si ji dala nekakšno potuho. Ker je razvidno, da si je ona levčka rodila, ker si je o levih naredila neko nadnaravno podobo, na podlagi tistega ki je njej najbolj idealen moški a jo on žal ni maral. Sedaj pa mali levček nosi to težo in se ji upira, zato toliko borbe z njim. Ne sme biti otrok rojen, da nadomesti nekoga drugega, da špila vlogo, ki mu ne pritiče.
nekateri otroci se zelo dobro zavedajo da nekaj ni prav, kar starši počnejo, čeprav drugega vzorca še ne poznajo, nekateri se upirajo, nekateri se zaprejo vase…
[/quote]
Ma cel film sestavite iz ene besede. Vse kar pišete so brezvezna ugibanja in niti približno ne odražajo realnega stanja. Moj levček, katerega sem SI rodila (ne družbi, ne državi, ampak sebi, ker sem si jaz želela otroka in družino najprej zase) je bil rojen veliko pred tistim levom, ki mu nisem bila po volji. Tudi če bi se rodil v kateremkoli drugem znaku bi bil čisto enako cenjen. Mali levček ne nosi nobene teže ampak ima močno voljo in ve kaj hoče, kar pa danes ni ravno enostavno uskladiti z urniki in tempom življenja. Je pa pri svojih zahtevah zelo vztrajen. In nobene nadnaravne podobe si nisem naredila, temveč na podlagi poznanstev in izkušnjami z levi/njami lahko trdim, da se z vsemi odlično razumem (napram vsem ostalim znakom). Da se pa tako zapicite v en komentar ali celo besedo in si cele filme sestavite, samo da imate o čem pisat, je pa res patetično. Od ene teme, ki bi bila lahko pozitivna ste naredili poligon za žaljenje in izpostavljanje kako ste le vi pametni in najboljši… Imejte si ta bs
Sama sem levinja, ampak, iskreno rečeno, če bi lahko izbirala, ne bi hotela imeti opravka z levom.
Enkrat v preteklosti mi je bil že en lev všeč. Pozornost in pohvale so mu prijale, ampak on pa tega drugim ne bi dajal in tudi riti ne bi dvignil za druge oz. predvsem za punce.
In tudi za leve moške sem že slišala od drugih, da rabijo veliko pozornosti, ampak da oni pa drugim ne bi ne vem kaj dajali …
Bi pa rekla, da so ene izmed lekcij za nas leve, spoznavanje, da ne moremo biti vedno v središču pozornosti, da ne smemo biti takoj užaljeni, ker nenazadnje tudi mi znamo biti zelo nesramni, tako da je sprejemanje kritike tudi ena izmed lekcij za nas, in da se učimo biti manjši egoisti. 🙂
“Moj” je izraz, ki ga potrebujem, ki me udomači. Ker za “moj” ni težko delovati odgovorno, ne jemlje energije, temveč jo priliva. Socializira moj “Alaskan bush people” karakter, da se trudim omogočiti več kot zgolj življenje v skromnosti, ki bi zadoščala meni. Kar zadostuje meni, morda ne zadostuje drugemu.
To ni izraz, katerega bi neprestano izgovarjala, s katerim bi zasužnjevala, vendar ga občasno potrebujem zase, za notranjo motivacijo v vsakdanjih bojih (življenjskih, preživetvenih, ne do oseb, soljudi).
Pišem zgolj o sebi (in namenoma ne o vseh, ki na otroka vplivajo, vzgojno in drugače, vključujoč partnerja) namenoma, ker zares vplivam lahko le nase, le sebe spreminjam in le v stiku s sabo delujem zavestno. Čeprav mi zaradi izražanja na forumu marsikdo očita narcističnost, je na koncu dneva še vedno najbolj pomembno to, da se nekako samoohranimo, da se zjutraj zmoremo zbuditi v svoje odločitve in da nam s posledicami le teh ni (pre)težko živeti. Živeti z nekim žarom, da sobivamo v za odtenek bolj svetlem svetu.
Najbrž nisi opazil, pri citiranju Ojoj sem namenoma izpustila njen “si”, saj menim, da ženske otroka v prvi vrsti najprej rodimo naravi. Šele v drugi vrsti družbenemu (ki je marsikdaj tako zelo trapasto). To je podobno kot z odgovori na vprašanjem otroka “zakaj živim”. Zato, ker si se rodil. Smisel, čar življenja, spoznava vsakdo sproti, z zorenjem, če le uspe nekako slediti svoji intuiciji.
Svojo vlogo ob skoraj najstniškem levčku trenutno najbolj vidim v tem, da mu omogočam čustveno varen in preskrbljen brlog, v katerega se vrača. In opremljanje za preživetje v družbeni džungli (saj to, kako preživeti sam s sabo obvlada, kako preživeti v naravi pa se uči že sam, sproti). Če bi ga pretirano grabila, če v skrbi ne bi bila iskrena, bi me s tem zmogel soočiti (ker ve, da je svoj in ve, da je ob meni dovolj varen, da si lahko to privošči).
Hvala za tvoj pogled na vzgojo (in predvsem za voljo do odgovora), zelo zanimiv je, se strinjam. Cilj, da je kot odrasel nekoč zmožen toliko uvida, da pristaja na zdrave odnose (da ne trati preveč energije z bolnimi odnosi, da se zmore zavarovati, hkrati pa se ne izogibati, pretirano oddaljevati od soljudi), je upravičen, tudi moder.
[/quote]
Huh cele plahte ti to šrajbaš!
Če jaz kaj o lajfu vem, ni preprost temveč je enostaven. Zato je veliko besed od hudega.
Ja, sem opazi da si izpustila “si”. prav razmišljal sem zakaj?
Sicer pa sem med vrsticami prebral, da desca maš, torej je njegova odgovornost kaj bo z vajinim levčkom. Sem pa mnenja, da nujno rabiš servis, obnovitev podatkov, makar ročno. Se preveč ukvarjaš z vzgojo levčka kar NI TVOJA ODGOVORNOST!
Babe namreč vneto ne upoštevate drugega dela žnjtega člena naravnega prav(a): “glava otroku je njegova mama, GLAVA NJEJ PA NJEN MOŽ”
rec SVOJMU descu, da sem jaz rekel, da te mora naštelat! 😉
(kk, se pa sama zmenta)
Torej iz zla se avtomatično rodi zlo?
Nekateri otroci so že od malega močno povezani sami s seboj in se zavedajo da to kar mati/oče počne nima veze z njim in ne nasedajo temu zlu. Lahko bi jim rekli bela vrana med črnimi, ki isto počnejo, le ona ne, že od štarta ne..
[/quote]
Kakor od jablane hruška ne pade. Mešaš prirojene in privzgojene lastnosti.
Nekdo ki se je rodil iz zla (posilstvo, sredstvo za preživetje, zastonj hlapec,………………………………….) bo imel v lajfu velike težave, če zla iz katerega izhaja ne ozavesti in odpusti. Zato mislim da sem v tej temi napisal, da se da prirojene lastnosti kultivirati. Je pa res, da pjanc nikoli ne ozdravi, zgolj abstinira.
Rkc ima v ta namen maše za ozdravljenje notranjih ran in družinskega debla, pa tudi eksorcizem. Prav tako obstajajo “civilna” orodja za prekinitev pretakanja zla preko ljudi.
Ogromno ljudi je zaplojenih in rojenih iz zla. Tudi sam. Večina tega nikoli ne ozavesti in odpusti, zato je na svetu toliko gorja…
Ker sem tud jaz levinja, lahko že v štartu povem, da dva leva skupaj je kombinacija no go, ker se ne moreta zmeniti, keri bo ta glavni in keri bo tisti, ki rabi več hvale in pozornosti.
O uni rodila sem si levčka, jaooo,. Za nacrtno rojevanje po horoskopu moras bit za moje pojme ubrisan. Sem napisala in poudarjam se 1x. Za moje pojme.
Kakor od jablane hruška ne pade. Mešaš prirojene in privzgojene lastnosti.
Nekdo ki se je rodil iz zla (posilstvo, sredstvo za preživetje, zastonj hlapec,………………………………….) bo imel v lajfu velike težave, če zla iz katerega izhaja ne ozavesti in odpusti. Zato mislim da sem v tej temi napisal, da se da prirojene lastnosti kultivirati. Je pa res, da pjanc nikoli ne ozdravi, zgolj abstinira.
Rkc ima v ta namen maše za ozdravljenje notranjih ran in družinskega debla, pa tudi eksorcizem. Prav tako obstajajo “civilna” orodja za prekinitev pretakanja zla preko ljudi.
Ogromno ljudi je zaplojenih in rojenih iz zla. Tudi sam. Večina tega nikoli ne ozavesti in odpusti, zato je na svetu toliko gorja…
[/quote]
To je posledica tistega človeka ki je zlo povzročil in ga vcepil tudi v drugega. Ni to že avtomatično zlo novorojenega otroka. ga pa vceplja v njegov um, mu nalaga programe.
Mi je jasno, da tak rojen iz zla, bo imel težke težave, saj sem tudi sama o tem govorila.
In vsak mora za svoje dobro, svoj dušni mir, spoznat da on ni njegovi starši, pa karkoli so že počeli. In da na tej točki začne s svojo resocializacijo.
Kot sam pišeš- lev je lahko zelo slab ali zelo dober.
Lev namreč ni nekaj polovičnega, ali si izbere zlo ali se odloči za dobro. Ali se z nekom druži ali noče z nekom imeti nič. Vse ali nič jaz temu rečem. Mnogi pa tega ne razumejo.
Ma cel film sestavite iz ene besede. Vse kar pišete so brezvezna ugibanja in niti približno ne odražajo realnega stanja. Moj levček, katerega sem SI rodila (ne družbi, ne državi, ampak sebi, ker sem si jaz želela otroka in družino najprej zase) je bil rojen veliko pred tistim levom, ki mu nisem bila po volji. Tudi če bi se rodil v kateremkoli drugem znaku bi bil čisto enako cenjen. Mali levček ne nosi nobene teže ampak ima močno voljo in ve kaj hoče, kar pa danes ni ravno enostavno uskladiti z urniki in tempom življenja. Je pa pri svojih zahtevah zelo vztrajen. In nobene nadnaravne podobe si nisem naredila, temveč na podlagi poznanstev in izkušnjami z levi/njami lahko trdim, da se z vsemi odlično razumem (napram vsem ostalim znakom). Da se pa tako zapicite v en komentar ali celo besedo in si cele filme sestavite, samo da imate o čem pisat, je pa res patetično. Od ene teme, ki bi bila lahko pozitivna ste naredili poligon za žaljenje in izpostavljanje kako ste le vi pametni in najboljši… Imejte si ta bs
[/quote]
Aha, napisala si da si spoznala enega leva, ene par let nazaj. Ni čisto razvidno iz tega ali je otrok že bil ali še ni bil. Ok, torej to pomeni, ko je mali levček že bil na tem svetu.
Še vedno pa sama pišeš tole:”Jaz sem si vedno želela leva za partnerja, pa ni prišel mimo pravočasno.” In da si si rodila levčka. Nikjer nisi rekla (pa pustimo to da je tema o levih), da si vama s partnerjem rodila otroka. Kot da je bil oče le pri roki, da je v točno določenem času, katerega posledica bi bil levček, bil pač pri roki. Ker tudi nadalje če spoznaš(vezana ali že samska takrat) tebi najbolj popolnega moškega na svetu, ki je pač lev, spet minimaliziraš vlogo moškega, ki je oče levčku. Kaj misliš, kako bi se on počutil ko bi bral tvoje zapise?
Niti ne moreš trditi za otroka, da ne nosi nobene teže. Otroci ali se upirajo ali se potegnejo vase ali s starši zadovoljno sodelujejo, ker so tam slišani. Mati je prva ženska v življenju moškega in kot taka zelo pomembna, kajti od tega bo tudi odvisen njegov odnos do naslednjih žensk v njegovem življenju. Niso zaman na tem svetu moški, ki v lajfu niso imeli resne poglobljene veze ampak so le menjavali luknje(ja ženske so jim le objekti potešitve spolne sle) od 50, 100 do 500+… na tak način kaznujejo ženske(in sebe, kar itak nikdar ne porajtajo) zaradi prve ženske v njihovem lajfu…
To je posledica tistega človeka ki je zlo povzročil in ga vcepil tudi v drugega. Ni to že avtomatično zlo novorojenega otroka. ga pa vceplja v njegov um, mu nalaga programe.
Mi je jasno, da tak rojen iz zla, bo imel težke težave, saj sem tudi sama o tem govorila.
In vsak mora za svoje dobro, svoj dušni mir, spoznat da on ni njegovi starši, pa karkoli so že počeli. In da na tej točki začne s svojo resocializacijo.
Kot sam pišeš- lev je lahko zelo slab ali zelo dober.
Lev namreč ni nekaj polovičnega, ali si izbere zlo ali se odloči za dobro. Ali se z nekom druži ali noče z nekom imeti nič. Vse ali nič jaz temu rečem. Mnogi pa tega ne razumejo.
[/quote]
Ne govorim o pridobljenih lastnostih (naloženih programih). Govorim o vzrokih, zakaj je nekdo sploh bil rojen. Iz zla pa se dobro ne more roditi, kakor od jablane hruška ne pasti.
In človek zla ne povzroča. Zlo pa hoče, da se ga ne prepozna, to pa ja. Zlo ni človek, je duhovna energija, imenovana tudi satan. Po človeku se zlo zgolj hrani in plodi.
Na tej točki nihče ne začne resocializacije. Ker zlo deluje po LNO torej kdor že, začne pri pridobljenih. Hkrati hoče zlo biti čaščeno, zato se malokdo sploh upa podvomiti v vzroke o lastnem obstoju. Samo tisti najbolj “žleht” predvsem do sebe, si drznejo kaj takega. To pa so levi v prvi vrsti…
Si kdaj razmišljala zakaj je toliko samomorov? Zlo namreč raje umori človeka, kakor pa bi priznalo dobro.
Kako težko je zlo pregnati iz sebe, je zgodovina slikovito opisala; “lažje pride kamela skozi šivankino uho….”
Ko sem sam parim samo omenil tako teoretično možnost, je padalo po meni, ali pa so zginili kot kafra. Zlo nikoli ne odneha, zato si me nekateri še vedno želijo videti crknjenega.
Ne govorim o pridobljenih lastnostih (naloženih programih). Govorim o vzrokih, zakaj je nekdo sploh bil rojen. Iz zla pa se dobro ne more roditi, kakor od jablane hruška ne pasti.
In človek zla ne povzroča. Zlo pa hoče, da se ga ne prepozna, to pa ja. Zlo ni človek, je duhovna energija, imenovana tudi satan. Po človeku se zlo zgolj hrani in plodi.
Na tej točki nihče ne začne resocializacije. Ker zlo deluje po LNO torej kdor že, začne pri pridobljenih. Hkrati hoče zlo biti čaščeno, zato se malokdo sploh upa podvomiti v vzroke o lastnem obstoju. Samo tisti najbolj “žleht” predvsem do sebe, si drznejo kaj takega. To pa so levi v prvi vrsti…
Si kdaj razmišljala zakaj je toliko samomorov? Zlo namreč raje umori človeka, kakor pa bi priznalo dobro.
Kako težko je zlo pregnati iz sebe, je zgodovina slikovito opisala; “lažje pride kamela skozi šivankino uho….”
Ko sem sam parim samo omenil tako teoretično možnost, je padalo po meni, ali pa so zginili kot kafra. Zlo nikoli ne odneha, zato si me nekateri še vedno želijo videti crknjenega.
[/quote]
Da, razumem da govoriš o vzrokih iz katerih je nekdo rojen.
Ampak to je vzrok ljudi, ki so otroka zaplodili/ rodili, ne vzrok novorojenčka.
Tole mi malo razloži, kako ta vzrok preide na novorojenčka že v njegovo bit.
Ker tudi jaz gledam z energetskega stališča. In če je mama rodila otroka ker hoče s tem doseči nek svoj cilj, ali je oče zaplodil le zato da je spraznil jajca- kako točno to preide na novorojenčka kot vzrok?
Vem, levi v prvi vrsti.
Da, sem že razmišljala zakaj je toliko samomorov. Ne najdem pravega odgovora še, ker se na vsakem koraku lahko odločimo za naslednji korak(torej nič ni v naprej določeno). Imam premočno voljo do življenja, da bi ga upihnila sama od sebe. In iz tega vidika gledam, ker je največ samomorov zaradi tega, ker ga je partnerka zapustila ali zaradi bankrota..
Sem enkrat zasledila zapis nekoga, ki je rekel, da misli da je podedoval tak način razmišljanja, ker je imel v družini daljnih prednikov z obeh strani samomore. Ima to kaj veze z vzrokom ki ga omenjaš, ali je to posledica zunanjega? Jaz bi rekla da posledica zunanjega, da je zaradi strahu sam sebe zablokiral in se izogiba vsemu kar bi vodilo v morebitno bolečino..se tako zapira pred seboj in življenjem…
Da, razumem da govoriš o vzrokih iz katerih je nekdo rojen.
Ampak to je vzrok ljudi, ki so otroka zaplodili/ rodili, ne vzrok novorojenčka.
Tole mi malo razloži, kako ta vzrok preide na novorojenčka že v njegovo bit.
Ker tudi jaz gledam z energetskega stališča. In če je mama rodila otroka ker hoče s tem doseči nek svoj cilj, ali je oče zaplodil le zato da je spraznil jajca- kako točno to preide na novorojenčka kot vzrok?
Vem, levi v prvi vrsti.
Da, sem že razmišljala zakaj je toliko samomorov. Ne najdem pravega odgovora še, ker se na vsakem koraku lahko odločimo za naslednji korak(torej nič ni v naprej določeno). Imam premočno voljo do življenja, da bi ga upihnila sama od sebe. In iz tega vidika gledam, ker je največ samomorov zaradi tega, ker ga je partnerka zapustila ali zaradi bankrota..
Sem enkrat zasledila zapis nekoga, ki je rekel, da misli da je podedoval tak način razmišljanja, ker je imel v družini daljnih prednikov z obeh strani samomore. Ima to kaj veze z vzrokom ki ga omenjaš, ali je to posledica zunanjega? Jaz bi rekla da posledica zunanjega, da je zaradi strahu sam sebe zablokiral in se izogiba vsemu kar bi vodilo v morebitno bolečino..se tako zapira pred seboj in življenjem…
[/quote]
Ne, vzrok je zlo, dejanja ljudi pa posledica.
Epigenetika telegonija molekularna biologija biomika nekatere smeri fizike biokemija pa se kera veda govorijo o prenosu duhovnih energij na fizicno telo.
Zato je irednega pomena da mislimo kaj mislimo in cutimo.
Kakor lako v cca4. Rodovih zatremo rodbinsko fizicno bolezen, lahko tudi dusevno beri ne konzumiramo zlakot duhovne hrane za duso.
Ne, vzrok je zlo, dejanja ljudi pa posledica.
Epigenetika telegonija molekularna biologija biomika nekatere smeri fizike biokemija pa se kera veda govorijo o prenosu duhovnih energij na fizicno telo.
Zato je irednega pomena da mislimo kaj mislimo in cutimo.
Kakor lako v cca4. Rodovih zatremo rodbinsko fizicno bolezen, lahko tudi dusevno beri ne konzumiramo zlakot duhovne hrane za duso.
[/quote]
Aha. Sedaj mi je bolj jasno.
O telegoniji sem si kar nekaj prebrala, epigenetiko počasi prebiram.
Imam določena vprašanja v zvezi s samim duševnim razvojem posameznikov, lahko da bom odgovore našla v omenjenih vedah. Ker sem se do zdaj bolj osredotočala v psihologijo, v raziskovanje uma, zakaj je nekdo postal tak kot je oz kako si je razložil ključne dogodke v svojem lajfu, da je šel na pot na katero je šel. In v energijo kot tako, ki jo zelo dobro začutim v ljudeh.
Se strinjam.
V 4 rodovih praviš, da se da obrnit vzorec. Super, to ni tako veliko gledano na vesoljni čas.
Zanimivo, da nikoli nisem verjela v gensko pogojene bolezni, ne fizične ne duševne.
Aha. Sedaj mi je bolj jasno.
O telegoniji sem si kar nekaj prebrala, epigenetiko počasi prebiram.
Imam določena vprašanja v zvezi s samim duševnim razvojem posameznikov, lahko da bom odgovore našla v omenjenih vedah. Ker sem se do zdaj bolj osredotočala v psihologijo, v raziskovanje uma, zakaj je nekdo postal tak kot je oz kako si je razložil ključne dogodke v svojem lajfu, da je šel na pot na katero je šel. In v energijo kot tako, ki jo zelo dobro začutim v ljudeh.
Se strinjam.
V 4 rodovih praviš, da se da obrnit vzorec. Super, to ni tako veliko gledano na vesoljni čas.
Zanimivo, da nikoli nisem verjela v gensko pogojene bolezni, ne fizične ne duševne.
[/quote]
Ce imas tezave ali te tematika zgolj zanima, obstaja se ena pot do resnice:
Druzenje z naravo. Ziveti od nje in v njej. Ta je najbolsa prijateljica tolaznica uciteljica in zdravnica.
Ko spoznas samega sebe, spoznas vse.
Ce imas tezave ali te tematika zgolj zanima, obstaja se ena pot do resnice:
Druzenje z naravo. Ziveti od nje in v njej. Ta je najbolsa prijateljica tolaznica uciteljica in zdravnica.
Ko spoznas samega sebe, spoznas vse.
[/quote]
Tematika me od nekdaj zanima. Delovanje ljudi. Kot celota, na vseh nivojih.
Narava pa tudi. Sem rada v njej.
Ne govorim o pridobljenih lastnostih (naloženih programih). Govorim o vzrokih, zakaj je nekdo sploh bil rojen. Iz zla pa se dobro ne more roditi, kakor od jablane hruška ne pasti.
In človek zla ne povzroča. Zlo pa hoče, da se ga ne prepozna, to pa ja. Zlo ni človek, je duhovna energija, imenovana tudi satan. Po človeku se zlo zgolj hrani in plodi.
Na tej točki nihče ne začne resocializacije. Ker zlo deluje po LNO torej kdor že, začne pri pridobljenih. Hkrati hoče zlo biti čaščeno, zato se malokdo sploh upa podvomiti v vzroke o lastnem obstoju. Samo tisti najbolj “žleht” predvsem do sebe, si drznejo kaj takega. To pa so levi v prvi vrsti…
Si kdaj razmišljala zakaj je toliko samomorov? Zlo namreč raje umori človeka, kakor pa bi priznalo dobro.
Kako težko je zlo pregnati iz sebe, je zgodovina slikovito opisala; “lažje pride kamela skozi šivankino uho….”
Ko sem sam parim samo omenil tako teoretično možnost, je padalo po meni, ali pa so zginili kot kafra. Zlo nikoli ne odneha, zato si me nekateri še vedno želijo videti crknjenega.
[/quote]
Biti rojen iz zla, mi deluje bolj kot prelaganje odgovornosti.
Zlo ni prirojena lastnost.
Zlo je običajno potlačena jeza in občutek nemoči, ko je otrok žrtev nasilja.
Genetic links to psychopathy
Essi Viding, professor of developmental psychopathology at University College London, says that nobody’s born a killer, but that there are individual differences that affect the likelihood of developing murderous traits.
https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/11195840/Are-some-humans-born-evil.html
Forum je zaprt za komentiranje.