Imam krizo

Torej se počutiš užaljeno, ker imaš preveč lagodno življenje in ti ne predstavlja dovolj izzivov ? 🙂

Menim, da si preveč napeta in to napetost doživljaš kot preveč energije. Preko dela in raznih izzivov potem to napetost sproščaš, ker se s tem zamotiš.

če hoče vklopi power boost, tako kot sodben traktor..po potrebi )))

Mogoče poznam ta občutek “viška” energije. Ni preveč luštno, ker se ti zdi, da bi lahko letel, pa še zaspat ne moreš normalno. Margot, ti nič ne zavidam, če je to to. Na srečo, se pri meni redko pojavi. :))

Torej se počutiš užaljeno, ker imaš preveč lagodno življenje in ti ne predstavlja dovolj izzivov ? 🙂

Menim, da si preveč napeta in to napetost doživljaš kot preveč energije. Preko dela in raznih izzivov potem to napetost sproščaš, ker se s tem zamotiš.[/quote]

Robi, pri petnajstih letih sem začela skrbeti zase, za mami in dve mlajši sestri. Že XX let (številka je dvomestna) sama sebi dajem kruh. Lagodnih dni v mojem življenju je bilo bore malo. Vseeno ne poznam obupa, slabe volje, stavka: to se pa ne da, na težave ne gledam kot na “težave”.

Torej se počutiš užaljeno, ker imaš preveč lagodno življenje in ti ne predstavlja dovolj izzivov ? 🙂

Menim, da si preveč napeta in to napetost doživljaš kot preveč energije. Preko dela in raznih izzivov potem to napetost sproščaš, ker se s tem zamotiš.[/quote]

Robi, pri petnajstih letih sem začela skrbeti zase, za mami in dve mlajši sestri. Že XX let (številka je dvomestna) sama sebi dajem kruh. Lagodnih dni v mojem življenju je bilo bore malo. Vseeno ne poznam obupa, slabe volje, stavka: to se pa ne da, na težave ne gledam kot na “težave”.[/quote]
Saj ti nič ne zavidam. In ravno to, da si bila primorana tako zgodaj skrbeti zase in še za druge, te lahko privede do tega, da od sebe zahtevaš več, kot pa zmoreš. Zato je v ozadju vedno ta občutek, da si odgovorna in se težje umiriš.

Aplavz.

In ravno to “vedenje” je lahko vir težav. Saj vedno živiš z občutkom, da nisi dovolj dobra in bi lahko naredila bolje kot si. Zaradi tega v sebi vedno nosiš občutek manjvrednosti in se zato ne čutiš sprejeta. Tako iz lastne perspektive, kot iz druge. Ne dovoliš, da bi te nekdo sprejel in imel rad, ker sebe ne sprejemaš.
Seveda imamo različne nivoje tega sprejemanja. Ni le črno – belo.:)[/quote]

Robi, narobe si me razumel: jaz nisem rekla, da stvari, ki jih počnem, počnem 75-procentno. Ne vem kje si staknil to misel? Pa tudi tale manjvrednostni občutek lahko komu drugemu vcepljate, meni težko 🙁 Katenjka bi znala na to temo kaj pristaviti :))) Moj problem je, da sem ves čas “v pogonu”, pa še vedno čutim, da sem vklopila le tri motorje od štirih – ne vem kako naj se drugače izrazim.[/quote]

Manjši ljubumec ti manjka, da bi te “izmanivriral”, ker sedaj te zanaša nekoliko na eno stran zaradi neparnosti motorjev . 😀

Robi, narobe si me razumel: jaz nisem rekla, da stvari, ki jih počnem, počnem 75-procentno. Ne vem kje si staknil to misel? Pa tudi tale manjvrednostni občutek lahko komu drugemu vcepljate, meni težko 🙁 Katenjka bi znala na to temo kaj pristaviti :))) Moj problem je, da sem ves čas “v pogonu”, pa še vedno čutim, da sem vklopila le tri motorje od štirih – ne vem kako naj se drugače izrazim.[/quote]

Manjši ljubumec ti manjka, da bi te “izmanivriral”, ker sedaj te zanaša nekoliko na eno stran zaradi neparnosti motorjev . :D[/quote]

Ojej, tiskarski škratek – mlajši ljubimec. :))
Moški seveda ne sme biti manjši od ženske, a ne, dame? ;))

Manjši ljubumec ti manjka, da bi te “izmanivriral”, ker sedaj te zanaša nekoliko na eno stran zaradi neparnosti motorjev . :D[/quote]

Ojej, tiskarski škratek – mlajši ljubimec. :))
Moški seveda ne sme biti manjši od ženske, a ne, dame? ;))[/quote]Ampak matjažko, kako si se to ti tako zatipkal in si skoraj napravil antireklamo, ti si s tistimi svojimi 180+ cm vendar višji od večine žensk… glej margot je kar nehala pisati, čeprav ima še za 25% manevrskega prostora…

In ravno to “vedenje” je lahko vir težav. Saj vedno živiš z občutkom, da nisi dovolj dobra in bi lahko naredila bolje kot si. Zaradi tega v sebi vedno nosiš občutek manjvrednosti in se zato ne čutiš sprejeta. Tako iz lastne perspektive, kot iz druge. Ne dovoliš, da bi te nekdo sprejel in imel rad, ker sebe ne sprejemaš.
Seveda imamo različne nivoje tega sprejemanja. Ni le črno – belo.:)[/quote]

Robi, narobe si me razumel: jaz nisem rekla, da stvari, ki jih počnem, počnem 75-procentno. Ne vem kje si staknil to misel? Pa tudi tale manjvrednostni občutek lahko komu drugemu vcepljate, meni težko 🙁 Katenjka bi znala na to temo kaj pristaviti :))) Moj problem je, da sem ves čas “v pogonu”, pa še vedno čutim, da sem vklopila le tri motorje od štirih – ne vem kako naj se drugače izrazim.[/quote]Ah ne nič več ne bi znala pripomniti, razen morda to da se globoko čudim takim ljudem, ker jaz prav ničesar pametnega ne spravim iz sebe, komaj kaj zmorem skrbeti zase.. moji mami se ni dalo pomagati in je pač umrla, sestra se je odselila, jaz pa ravno tako…životarim na par m^2 v beli ljubljani… delam pa samo eno stvar in še to komaj kaj nad tisto mejo, ki me loči od popolne pogube…razmišljam da bom šla delat v mcdonalds, morda me hitra hrana spravi na malo višje obrate..čeprav je menda vsem živim bitjem lastna ista frekvenca…neslišnih 8 hercov..

Ampak matjažko, kako si se to ti tako zatipkal in si skoraj napravil antireklamo, ti si s tistimi svojimi 180+ cm vendar višji od večine žensk… glej margot je kar nehala pisati, čeprav ima še za 25% manevrskega prostora…[/quote]

Zdaj bo vse energijo porabila, ko bo treba preštihati vrt, bo ji pošla energija.
25%, to je že bolj na rezervi in ne vem, kako bodo zažigali njeni trije motorji na polnih obratih, če še zmorejo? :)))

Ampak matjažko, kako si se to ti tako zatipkal in si skoraj napravil antireklamo, ti si s tistimi svojimi 180+ cm vendar višji od večine žensk… glej margot je kar nehala pisati, čeprav ima še za 25% manevrskega prostora… [/quote]

Zdaj bo vse energijo porabila, ko bo treba preštihati vrt, bo ji pošla energija.
25%, to je že bolj na rezervi in ne vem, kako bodo zažigali njeni trije motorji na polnih obratih, če še zmorejo? :)))[/quote]Mene zdaj skrbi ena sama stvar, kako bi lahko pomagala in popravila njeno predstavo o tebi, kaj naj zate napišem, da ji boš ponovno zanimiv, da mi bo verjela, ker videla te nisem a ne… pa tako rad imaš življenje in vino, nisi pesimističen morbidni iskalec, da bi hodil po pokopališčih in čital epitafe… moč energija življenje je v tebi..več več več višje hitreje močneje… težave niso teževe…življenje je vredno živeti do zadnje sekunde in še po smrti…saj res, kakšni so takrat obrati, ve kdo to ali je treba poskusiti, no pa saj to je spet še en izziv ane 😀

Blagor vam, ki lahko delate na spodnjem minimumu. Jaz tako ne morem živeti. Moje življenje je bilo tako turbolentno, situacije pa takšne, da mi preprosto ni smelo spodleteti. In, Katenjka, če se takrat nimaš česa drugega oprijeti, se oprimeš tistega, kar se ponuja in računaš, da te mogoče prav to reši. Toliko o moji “pretirani” samozavesti, ki si mi jo pred časom očitala. Verjemi, da mi samozavest ni zrasla zaradi “polne riti” – ravno nasprotno.

Tale vaša prijateljica Margot vam pa daje vetra hehe..všeč!!

Zdaj bo vse energijo porabila, ko bo treba preštihati vrt, bo ji pošla energija.
25%, to je že bolj na rezervi in ne vem, kako bodo zažigali njeni trije motorji na polnih obratih, če še zmorejo? :)))[/quote]Mene zdaj skrbi ena sama stvar, kako bi lahko pomagala in popravila njeno predstavo o tebi, kaj naj zate napišem, da ji boš ponovno zanimiv, da mi bo verjela, ker videla te nisem a ne… pa tako rad imaš življenje in vino, nisi pesimističen morbidni iskalec, da bi hodil po pokopališčih in čital epitafe… [/quote]

Kateri ženski pa jaz nisem zanimiv? :)))) Jaz sem božji dar za vas. :)))) haPo moje do mene goji čisto “materinska čustva”, da bi me malo pocartala, stisnila k sebi, močno objela, saj veš, kakšne ste ženske, a ne?

jej jej jej::))

Ja tisto je bila napača, razštelana moja perspektiva, s katere gledam na življenje že od nekdaj, sploh ko sem spoznala da jaz nisem nič specialnega v tem našem cvetočem svetu.. in ko sem spoznala tebe in pandoro in še nekaj pozitivističnih piscev tukaj, sem bila čisto vzhičena in nisem znašla, da bi se vas oprijela kot rešilnih cvetk in trapa še vedno tupim po svoje ccccc

Mene zdaj skrbi ena sama stvar, kako bi lahko pomagala in popravila njeno predstavo o tebi, kaj naj zate napišem, da ji boš ponovno zanimiv, da mi bo verjela, ker videla te nisem a ne… pa tako rad imaš življenje in vino, nisi pesimističen morbidni iskalec, da bi hodil po pokopališčih in čital epitafe… [/quote]

Kateri ženski pa jaz nisem zanimiv? :)))) Jaz sem božji dar za vas. :)))) haPo moje do mene goji čisto “materinska čustva”, da bi me malo pocartala, stisnila k sebi, močno objela, saj veš, kakšne ste ženske, a ne?[/quote]Kje je noelle, ona ima rada poezijo…
“Takrat, ko je prvic rocice razprl,
takrat si v radosti plašno vztreptala:
Samo da mi ne bi, da ne bi umrl!
Takrat, ko na prsih je tvojih še spal,
takrat si mu nežno v solzah šepetala:
Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal.
Postal je tak fant, da bi gore premikal,
nikdar se ni klicu svobode izmikal.”…
~~
Tu bi moral nehati..umrl je za napačne ideale….

Ma…po moje tebe malo moti, ker me motorji zanašajo na Spiderjevo stran.
Ne morem pomagat. Ta mulc mi je preveč podoben.

Ampak, da veš, oba imam rada, vsakega na svoj način. Ampak dobro, da si me spomnil, da ti rabiš več “cartanja”. Bom bolj skrbna mama v bodoče.

Ja tisto je bila napača, razštelana moja perspektiva, s katere gledam na življenje že od nekdaj, sploh ko sem spoznala da jaz nisem nič specialnega v tem našem cvetočem svetu.. in ko sem spoznala tebe in pandoro in še nekaj pozitivističnih piscev tukaj, sem bila čisto vzhičena in nisem znašla, da bi se vas oprijela kot rešilnih cvetk in trapa še vedno tupim po svoje ccccc[/quote]

Kako lahko zase to rečeš? Ma, smrklja, namlatila te bom vsak čas, da veš… :)))))

Jaz imam pa oba rada na isti način. In onadva mi na isti način to vračata… :)))
čudno, kako se onadava pretresljivo ne štekata in midve takisto ne…lol

Ma…po moje tebe malo moti, ker me motorji zanašajo na Spiderjevo stran.
Ne morem pomagat. Ta mulc mi je preveč podoben.

Ampak, da veš, oba imam rada, vsakega na svoj način. Ampak dobro, da si me spomnil, da ti rabiš več “cartanja”. Bom bolj skrbna mama v bodoče.[/quote]

Margot, kaj bi ti s takšnimi poskočnimi mladiči, to bi zabilo tvoje propelerčke pri 75% izhodni moči. 😀
Hvala, mami Margot, ko mi bo hudo, se bom obrnil nate, da me vzameš k prsim, to menda fante pomirja. :)))

Jaz zate ne vem, ampak jaz nimam nič proti tebi. Celo nasprotno. Tisto, kar sem ti pa zgoraj napisala sem ti zgolj zato, da vidiš, da si mi delala krivico. Če pa rabiš kaj samozavesti, dobre volje in energije pa le pridi k meni – mislim, da sem jaz predozirana. :))))

Jaz zate ne vem, ampak jaz nimam nič proti tebi. Celo nasprotno. Tisto, kar sem ti pa zgoraj napisala sem ti zgolj zato, da vidiš, da si mi delala krivico. Če pa rabiš kaj samozavesti, dobre volje in energije pa le pridi k meni – mislim, da sem jaz predozirana. :))))[/quote]Margot- hvala mogoče se pa res oglasim, upam da podarjaš, ne pa prodajaš te… bučke 🙂 🙂
Krivica pa… ne vem če sem jo delala, saj sem napisala da imaš preveč samozavesti…lol

Jaz zate ne vem, ampak jaz nimam nič proti tebi. Celo nasprotno. Tisto, kar sem ti pa zgoraj napisala sem ti zgolj zato, da vidiš, da si mi delala krivico. Če pa rabiš kaj samozavesti, dobre volje in energije pa le pridi k meni – mislim, da sem jaz predozirana. :))))[/quote]Pojasnjujem še enkrat,..če že ne morem spati… meni se pač zdi, da to kar smo, ni samo naš prispevek in isto to, kar nismo, ni samo naš fail, da mora biti na eni strani presežek in na drugi manjek, da je življenje lahko lepo ampak je hkrati nujno krivično nepravično, pesimizem ali optimizem, moč ali nemoč… to vse je nebeška mana ki pada med nas naključno… podobno kot je čas, kdaj se rodimo, in ime, s katerim se rodimo,…
ti gledaš na svet pač drugače kot jaz
če se z nekom ne štekaš, ne pomeni nujno da imaš kaj proti…–